Vsak starš si želi, da bi njegov dojenček čim bolje in čim več spal, a je realnost pogosto precej drugačna. Dojenčki včasih spijo manj od naših pričakovanj, lahko pa tudi precej slabše – z veliko prebujanja ali celo z izzivi zaspati.

Jasna Trapečar Pavšič, Svetovalnica Jasna

Položaj je pomemben za spanje!

Na spanje dojenčka vpliva zares ogromno faktorjev: vpliv stresa iz nosečnosti in poroda, stopnja utrujenosti, količina predhodnega spanca, lakota oz. stopnja sitosti, zdravstveni izzivi, izraščanje zobkov, senzorna preobčutljivost, ustrezna rutina pred spanjem, spalna higiena in spalni prostor, razvojne faze in še bi lahko naštevali. 

Toda na sposobnost, ali bo dojenček lahko zdrsnil v globoko spanje ali pa bo ves čas spal plitko in se pogosto prebujal ob zunanjih dražljajih, pomembno vpliva tudi otrokov položaj. Eden od dejavnikov za spanje je abdominalni spalni refleks (ASP). Kot pove že ime samo, gre za refleks, ki je odgovoren za spanje, njemu nasproten pa je refleks budnosti ali asimetrično-tonični vratni refleks (ATNR). Za oba je pomembno, da se dobro razvijata oz. integrirata, do težav s spanjem pa pride, ker se včasih zgodi, da sta zamenjana. Abdominalni spalni refleks spodbuja kvalitetno spanje in umiritev, medtem ko refleks budnosti spodbuja hitrejše možgansko valovanje, večjo slušno pozornost in budnost. Eden torej poskrbi, da se dobro naspimo, drugi pa, da smo pozorni in dobro zaznavamo zunanje dražljaje. Do zamenjave obeh refleksov lahko pride zaradi pretiranega stresa oz. travme, izzivov (pred, med in po porodu) in tudi zaradi večkratnega neomogočanja uporabe položaja abdominalnega spalnega refleksa – recimo zaradi prepogostega spanja v lupinicah, sedežih, gugalnikih ipd. 

Zamenjava, manjzrelost ali neintegriranost se lahko odražajo tako, da imajo otroci težave pri spanju – težko zaspijo, se pogosto in hitro zbujajo, na drugi strani pa v času budnosti s slušno pozornostjo, preobčutljivostjo na zvoke, s koordinacijo, spominom, fokusom, z učenjem, razdražljivostjo, nervozo, hiperaktivnostjo, s slabo regulacijo stresa in čustev itd.

Aktivacija spalnega refleksa

Za izzive s spanjem je kot rečeno odgovornih zelo veliko dejavnikov, refleks je le eden izmed njih. A je res vredno preveriti, ali je to razlog, saj se pogosto že s polaganjam otroka v ustrezni spalni položaj, ki aktivira spalni refleks, ali z nekaj vajami integracije lahko spanje bistveno izboljša. Pri večjih izzivih primarne reflekse preverjamo za to usposobljeni terapevti po metodi MNRI® (Masgutovina nevro-senzo-motorična integracija). Staršem pokažemo ne samo položaje za aktivacijo refleksov, ampak tudi določene prijeme oz. vaje, ki jih dnevno izvajajo z otrokom, da se refleksi ustrezno integrirajo. Preverimo še razvoj nasprotnih in podpirajočih refleksov ter vaje prilagodimo starosti otroka in njegovemu funkcioniranju.

Abdominalni spalni refleks je eden od primarnih refleksov, ki bi jih naj imel vsak dojenček oz. malček do 2. leta starosti. Le-ti nato ne izginejo, ampak se do določene starosti integrirajo v višje sisteme oz. kontrolirane in zavestne vzorce. So senzo-motorični temelj za celoten razvoj in so genetsko dani. Abdominalni spalni refleks je torej refleksni vzorec, ki nam omogoča udoben položaj za počitek in spanje. V tem položaju se pomembno zmanjša naša aktivna zaznava dražljajev iz okolja. Omogoča nam, da le-te ignoriramo, upočasni se predelovanje informacij, blokiran je akustični refleks slušne pozornosti in budnosti, hkrati pa se upočasni frekvenca možganskega valovanja. S tem možgani in telo aktivno počivajo. Telesni položaj, ki aktivira ta refleks, je položaj na trebuhu. Glava je obrnjena proti pokrčeni roki in nogi. Druga noga in roka sta iztegnjeni. Brada je nagnjena rahlo navzdol. 

Je aktivacijo mogoče doseči tudi na hrbtu ali boku?

Pediatrična stroka zaradi sindroma nenadne smrti prvih nekaj mesecev odsvetuje spanje na trebuščku, saj je le-to eden od rizičnih dejavnikov, razen pod stalnim nadzorom, in svetuje spanje na hrbtu ali na boku. Zato obstaja različica abdominalnega položaja, ki podpira aktivacijo tega refleksa. Otrok leži na hrbtu, glavo ima obrnjeno proti pokrčeni roki in nogi na eni strani. Brada je rahlo nagnjena navzdol. Roka in noga na drugi strani sta po možnosti iztegnjeni. 

Ta refleks lahko aktiviramo tudi v položaju na boku, tako da rahlo pokrčimo zgornjo roko in nogo. Pravilno razvit, pogosto in ustrezno uporabljen refleks je osnova za kvalitetno spanje. Dojenčki, otroci in odrasli bomo v teh položajih mnogo hitreje zaspali, spali bolj globoko in kvalitetno. S tem se bo izboljšala tudi regulacija stresa, čustev, vedenja ter povečala zmožnost kvalitetnega razvoja ter učinkovitega učenja in dela.

Starševstvo je res lahko enostavneje, če imaš na voljo takšne namige in nasvete. Jih želiš še več? Pridruži se Veva Akademiji!