Ali bom lahko dojila?

Dojenje je sicer povsem naravno, a je hkrati tudi veščina. Podobno je kot vožnja s kolesom – samo to, da imamo kolo parkirano v garaži, nam še ne daje zagotovila, da ga bomo znali tudi voziti. Potrebno je poskušati še in še ter vztrajati, tudi če vmes pademo. Tudi pri dojenju so potrebni znanje, vaja in veliko vztrajnosti.

Največjo uslugo si boste naredile, če se boste na dojenje pripravile že v nosečnosti. Zakaj? Ker ko enkrat pride do težav (otrok veliko joka, mama ima občutek, da ima premalo mleka, dojke so ob večerih mehke, teža pa ne napreduje dovolj), ni čas za brskanje po spletu in forumih in za desetine različnih nasvetov, ki bodo mamo najbrž samo zmedli. Takrat je potrebno znanje že imeti, da lahko ustrezno reagiramo.

Poglejmo si nekaj najpogostejših strahov nosečnic, ko se sprašujejo, ali bodo lahko dojile.

Moja mama in babica nista dojili

Zmožnost dojenja ni genetsko pogojena, zato dejstvo, da vas vaša mama ni dojila ali da je babici hitro “zmanjkalo mleka”, ne pomeni, da boste imeli težave tudi vi. Naše mame in babice morda niso dojile, ker so jim rekli, da morajo dojiti na tri ure – pa to ni res, ker dojenje ni samo hranjenje, podoji pa niso enaki kot obroki na steklenički. Morda so jim rekli, da naj dojijo samo po 10 minut na vsaki strani, potem pa naj dajo dudo. Tudi to ne drži. Ritma dojenja ne določamo mi, ampak novorojenček.

Pri prejšnjem otroku mi dojenje ni steklo. Najbrž tudi tega ne bom mogla dojiti

Ni nujno. Pomembno je razumeti, zakaj je pri prejšnjem dojenju prišlo do težav in kaj lahko naredimo tokrat, da bo drugačen. Začne se že v maternici – je bil otrok dolgo v medenični vstavi? Pa porod – je bil porod sprožen? Je prišlo med porodom do veliko intervencij, je bil porod zelo kratek ali izjemno dolg? Se je otrok rodil s carskim rezom? Kdaj se je zgodil prvi podoj, kako sta se dojila na oddelku? Je bil otrok zaspanček, je bil precej zlateničen? Sta uporabljala nastavke? Sta se prve tedne dovolj dojila, je bilo dojenje efektivno? Koliko je dobival dodatka in na kak način ga je otrok dobival? Vse to pomembno vpliva na uspešnost dojenja, zato razčlenite prejšnje (neuspešne) zgodbe dojenja, da ugotovite, kaj vse morate tokrat storiti drugače. V znanju je moč in znanje je (lahko) v takih trenutkih odločilno.

Moje bradavice niso ustrezne

Povejmo že kar na začetku: oblika in velikost bradavic pri samem dojenju ne igrata ravno velike vloge! Ne dovolite, da vas samo pogledajo v dojke in “diagnosticirajo” z besedami – “gospa, s takimi pa res ne boste mogli dojit, naj mož prinese nastavek.” Ne! Dojenčka je potrebno znati pristaviti – če vam v porodnišnici ne bodo znali pomagati ali ne bodo imeli časa za vas, si lahko pomagate tudi z našim videom. Otrok se pri dojenju pristavi na kolobar, ne na bradavico, tako da je ta lahko tudi ploska ali vdrta, pa bo šlo. Nastavki pogosto povzročijo kar precej težav – od dolgih in utrujajočih podojev, slabe stimulacije in slabega pretoka mleka.

Imam zelo majhne dojke

Velikost dojk z uspešnostjo dojenja nima nobene veze. To, katero velikost košarice imate, je odvisno od maščevja, za dojenje pa so ključni mlečni vodi – in ti lahko poskrbijo za dovolj mleka tudi pri mamici, ki ima zelo majhne dojke. Še več, najbrž boste otročka lažje pristavili k manjšim prsim kot k večjim, kjer je pogosto potrebno dati oporo tudi dojki, ne samo otroku.

Za konec še 3 razlogi, zakaj bi morda lahko imele težave (ni pa nujno)

Bolj kot zgoraj našteti strahovi lahko izzive pri dojenju povzročajo:

– dojke, ki niso popolnoma razvite (tubularne dojke),

– hormonalne težave (premalo delujoča ščitnica, včasih tudi avtoimuno vnetje) ali pa

– prsni vsadki, če so pri operaciji prerezali mlečne vode.

Kaj pa dojenčki?

Presenečeni bi bili, če bi izvedeli, kolikokrat so težave z dojenjem povezane s tem, da ima težave dojenček, ne pa mama. Največkrat se ženske sprašujejo, kaj so naredile narobe, da dojenje ne steče, pa bi bilo potrebno v resnici pomagati dojenčku – nekateri nimajo dobro razvitega sesalnega refleksa, nekaterim je lega v maternici vplivala na tenzijo telesa in morda sploh ne morejo pravilno zagrabiti in sesati, spet tretji so zaspančki (in bi jih morali zbujati, ne pa puščati spati), nekateri imajo priraščen jeziček in sesanje ni efektivno.

Preventiva in kurativa

Največ, kar lahko naredite pred porodom, je dobra priprava na dojenje – na katerega se pogosto ne pripravljamo, ker menimo, da bo steklo samo od sebe. Berite knjige (Želim dojiti), spremljajte FB skupino Dojiva se ali si poglejte kakšno predavanje. Po porodu pa čim prej poiščite podporo in če je potrebno, tudi strokovno pomoč svetovalk za dojenje. Prej kot se začnejo reševati izzivi, lažje in hitreje se rešijo.