Ali polno dojeni otroci potrebujejo vodo?
Dojenček, ki se polno doji, ne potrebuje dodatne tekočine. Prepričanje o tem izvira iz časa, ko so ženske otroke dojile izključno na tri ali štiri ure in pri tem vztrajale, četudi so otroci vmes jokali in pokazali željo ter interes za dojenje. Po navodilih zdravnikov se je bilo potrebno urnika strogo držati (kar je slej ko prej povzročilo tudi konec dojenja), zato so med enim in drugim podojem dodajali prekuhano vodo ali čaje.
Sestava materinega mleka
Mleko ženske se v času dojenja neprenehoma spreminja. Ne le v prvem, drugem in vseh nadaljnjih mesecih, temveč tudi v času dneva, od jutra do večera in še posebej se spreminja glede na potrebe otroka (zdravstveno stanje, prehladi). Po porodu se najprej izloča kolostrum, temu sledi prehodno mleko in potem zrelo žensko mleko. Mleko se spreminja tudi znotraj enega samega podoja. S trajanjem podoja se mleko gosti, koncentracija maščob ob koncu podoja je pomembna tudi zato, da daje otroku občutek sitosti s čemer uravnava njegov tek in količino zaužitega mleka (Hoyer, 1998).
Zakaj materino mleko hidrira bolje od vode?
Materino mleko je sestavljeno kar iz 88% vode, a v resnici ni voda tista, ki hidrira. Tudi svetovalka za dojenje ter prehrano otrok Mojca Vozel opozarja, da za dobro hidracijo celice potrebujejo tri stvari: vodo, elektrolite in naravne maščobe, ker maščobe krepijo celično membrano, da vodo laže zadrži v celici. Voda ima samo enega od treh pogojev za dobro hidracijo, v materinem mleku pa je vse troje hkrati in materino mleko zdravega otroka ob neomejenem dostopu do dojke bolje hidrira od katerekoli vode (to ne velja za nadomestno mleko). Vsekakor pa je potrebno spremljati pleničke: v 24 urah mora imeti vsaj 5 do 6 polulanih pleničk. Če jih ni dovolj, otroka pogosteje pristavljamo.
Kaj se zgodi, ko dojenemu otroku dodajamo dodatno tekočino?
Voda, sokovi ali čaj napolnijo otrokov trebušček – posledično se bo tak otrok dojil manj, povpraševanje bo manjše, ponudba se bo zmanjšala in hitro se lahko ujamemo v krog manjšega pridobivanja teže ali morda celo dodajanja umetnega mleka. Voda ali čaju prav tako prebavo včasih spremenita do te mere, da nastanejo neravnovesja, ki vodijo v drisko ali kolike. Dodajanje tekočine zares ni zaželeno.
Dojenčkom tako ne dodajamo:
- vode ali prekuhane vode
- sladkih tekočin (previdno – veliko kupljenih čajev vsebuje sladkorje)
- tekočin z umetnimi sladili in konzervansi
- gaziranih pijač
- napitkov z aromami (veliko čajev vsebuje arome)
Edino pravilo skozi celo leto, še posebej pa v času poletja in visokih temperatur, je, da otroka dojimo, ko to želi. S tem otroka ne bomo ne razvadili in ne navadili na prepogosto dojenje. Pojav prepogostega dojenja ne obstaja, obstaja le dojenje na željo in potrebo otroka.
Viri:
Mojca Vozel: Želim dojiti, Zavod Hrast (2016)
O predavateljici
Marina P. Frangež
Marina P. Frangež je porodna spremljevalka, svetovalka za dojenje, ustvarjalka blazin za nosečnost in dojenje Ziza ter soustanoviteljica spletne šole za starše. Je pobudnica podporne skupine Dojiva se in začetnica istoimenskega festivala, kjer podpira mame in svetuje o dojenju. Zaupa v ženske, spoštuje njihove želje in je prepričana, da je spočetje rojstvo otroka, porod pa rojstvo mame. Verjame, da je porodna moč izvir materinstva in da ima vsaka ženska pravico do lepega poroda.

Podari znanje. Podari moč.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.