Ali vaš otrok diha skozi usta?

Zakaj je pomembno, kako dihamo?

Dihanje je osnovna fiziološka potreba in nujna življenjska aktivnost in pomembno je, da je pravilno: skozi nos. Pravilno dihanje skozi nos je ključno za skladen razvoj obraza, obeh čeljusti, zob in dihal in je osnova za pravilno telesno držo.

Na zgornji sliki je jasno razvidno, kaj se je zgodilo, ko otrok diha skozi usta. Obraz je postal ožji in daljši, brada se je pomaknila nazaj, stanjša se tudi spodnja ustnica. Vendar pa pri dihanju skozi usta ne gre samo za vizualni učinek, temveč tudi za spremenjeno ravnovesje, ki vpliva na celotno telo, organe in organske sisteme, torej na zdravje.

Ko otrok diha skozi usta, preprečuje, da bi jezik počival na nebu. Jezik je izredno močna in aktivna mišica, ki oblikuje našo zgornjo in spodnjo čeljust, s tem pa oblikuje našo pomembno lobanjsko kost – maxillo. Če maxilla ni pravilno razvita, se morajo prilagoditi nosni pretin, celotna lobanja in posledično tudi možgani! Ker glava “zleze” naprej, se pojavi vratna grba, pod vplivom teh sprememb pa lahko sledi tudi spremenjeno delovanje medenice, kolen, kolkov in stopal.

Otroci dihajo hitreje kot odrasli, da zagotovijo celicam dovolj kisika, ker imajo njihova pljuča manjšo prostornino. Telesni napori, različne motnje in zdravila lahko spremenijo frekvenco, ritem in kakovost dihanja. Način dihanja je neločljivo povezan z različnimi čustvenimi stanji in obratno. Dihanje skozi nos, ki vključuje trebušno prepono, je počasno, ritmično in prinaša več umirjenosti, zbranosti, mirne misli, dovolj kisika za celice. Dihanje skozi usta je hitrejše, plitvejše in prinaša občutek tesnobe, strahu, stresa, zaskrbljenosti, manj kisika za celice. Ključno je, da pravočasno prepoznamo, ko otrok diha skozi usta.

Kaj vse vpliva na to, kako danes dihamo?

Na dihanje vpliva več skupin dejavnikov. Danes živimo drugače kot v preteklosti, ko so se ljudje več zadrževali zunaj, na soncu. Manj se gibamo in dobimo manj vitalne energije, uživamo več predelane hrane in otrokom predlogo ponujamo zgolj pasirano hrano (žvečenje je izredno pomembno!). Velik vpliv na lego mišic, vezi lobanje in križnice ter kosti ima tudi porod: bolj kot je naporen in travmatičen, več težav se lahko izraža na telesu obeh, matere in otroka. Več kot je v življenju prisotnega stresa in strahu, bolj plitko dihamo in prehajamo z dihanja na nos na dihanje na usta. V razvitih delih sveta je zaradi industrije, prometa in kajenja zrak mnogo bolj onesnažen – pogosti odzivi otrok so respiratorne okužbe in alergije, posledica pa še več dihanja na usta, ker čez nos ne gre. Manj ustrezno je tudi tekočinsko ravnovesje v telesu otrok, ki uživajo predvsem sladkane pijače.

Možne posledice dolgotrajnega dihanja skozi usta:

– dolg in ozek obraz, čeljusti se ne razvijejo ustrezno naprej, neustrezen položaj zob, povešena majhna brada, tanke ustnice, podočnjaki . . .
– neprimerna telesna drža z naprej potisnjeno glavo
–  večja možnost poškodb zobovja
–  bolj suha usta, drugačen pH sline, več karioznih sprememb, vnetje dlesni
–  razširjeno ožilje v nosu, izločanje sluzi
–  pogosta vnetja žrela, mandljev, srednjega ušesa –> posledično več prisotni antibiotiki
–  nekakovosten spanec (možna obstruktivna apnea v spanju, smrčnje, glavoboli, bruksizem – škrtanje z zobmi . . . )
–  vpliv na zbranost – koncentracija v šoli, razpoloženje, kognitivni razvoj in druge osnovne življenjske aktivnosti
–  ozka dihalna pot z zmanjšano močjo dihal in podhranjenost telesa s kisikom (dolgoročno – zdravje in kvaliteta življenja?)

Pomembno je razumeti, da nepravilno dihanje vpliva na kvaliteto življenja, zdravje otrok in kasneje tudi na zdravje odraslih: slabše spanje ponoči (spalne apneje, smrčanje, škranje, tudi močenje postelje) se izraža kot slabša koncentracija in razpoloženje čez dan, zmanjšajo se tudi druge kognitivne sposobnosti, otrok je bolj utrujen in razdražljiv. Hkrati so lahko prisotna tudi pogosta vnetja žrela, mandljev in srednjega ušesa, poveča pa se možnost za nastanek kariesa. Pod vplivom neustreznega položaja jezika lahko pride tudi do sprememb v delovanju medenice, kolen, kolkov in stopal.

Kaj lahko storimo, da do kariesa ne pride?

Takoj od rojstva dalje je najboljša preventiva dojenje. Zagotavlja pravilni razvoj zob in čeljusti, dihalnih mišic in dihalnih poti, drugih obraznih struktur obraza . . . , preprečuje kariozne spremembe in otroka “sili” v pravilno dihanje. Slednje – torej dihanje skozi nos je osnova za pravilen položaj jezika in pravilno požiranje. Če otrok diha skozi usta, se spremeni pH sline, kar posledično vodi v povečane možnosti za nastanek kariesa in vnetij v ustni votlini. Hrana ima ves čas življenja velik pomen za zdravje zob, seveda še posebej v času nosečnosti tako za mater kot otroka. Pomembna je tudi pijača – izbirajmo vodo in nesladkane čaje. Končno so tu še ustna higiena in genetski dejavniki in dejavniki okolja.

Ali materino mleko povzroča karies?

Ne. Materino mleko je prva in naravna razvojna hrana, ki gradi in varuje otroško zobovje, vsebuje minerale in nekatere beljakovine, ki delujejo zaščitno proti kariesu. Mnogi zobozdravniki opozarjajo, da podaljšano nočno dojenje vpliva na karies, a je zgodba precej bolj kompleksna: ko se otrok doji tudi po izrastu zob, nanje vplivajo zunanji dejavniki. Materino mleko zmore veliko, a ne more biti in ni rešilna bilka, če otrok hkrati uživa vse počez – predelano industrijsko prehrano, sladkorje in predelana žita – in ima hkrati neustrezno higieno, če je prisotno dihanje na usta: z vsem tem se poruši ustna mikroflora. V tem primeru koristne beljakovine in druge sestavine v materinem mleku, ki delujejo zaščitno, ne morejo biti kos vsem zunanjim dejavnikom in mnogovrstnim patogenom, ki se naselijo v otrokovih ustih – tudi s prenosom od staršev (predvsem parodontalna bolezen in karies). Pazimo na zdravje otrok.

Kaj lahko storimo, če je dihanje skozi usta že prisotno?

Če k situaciji pristopimo mirno in hitro ukrepamo, so težave pogosto rešljive. Ključno je, da prepoznate, ali otrok zares nepravilno diha in nato naredite načrt za vzpostavitev pravilnega dihanja. Posvetujte se s strokovnjaki, kot so (holistični) zobozdravniki in ustni higieniki, pedontologi, ortodonti, pediatri, otorinolaringologi, logopedi, priznani kraniosakralni terapevti, osteopati. Pravočasno odpravljajte vzroke za neustrezno dihanje (eden od vzrokov je lahko tudi priraščen jeziček!) in nato spremljajte otrokov razvoj. Poskrbimo za zdravje otrok.