Blazno resno o mililitrih
Dojenje v porodnišnici
Po devetih mesecih nosečnosti je tvoje telo dobilo novo nalogo. Dojiti. Dojke so se spremenile že v nosečnosti in se pripravile na izpolnitev svojega namena: dati otroku hrano, da živi, da raste. Narava je otroka in mamo povezala s popkovino, za čas po rojstvu pa predvidela drugo neprecenljivo in trajno vez: dojenje. Vsaka mama mora po porodu vedeti, da je zanjo sedaj čas poležavanja, čas cartanja, čas razvajanja. Zakaj? Ker je to najboljši čas, da se mama in otrok naučita sporazumevati in sobivati v svetu dojenja. Dojenje pa ni le hrana: je energetska povezava med mamo in otrokom, svet varnosti, topline, tolažbe, samozavesti.
Prvi dnevi v porodnišnici so za prenekatero mamo veliko bolj naporni kot sam porod. V povsem novi vlogi se pogosto ne znajdemo in imamo kar nekaj težav ter vprašanj. Smo pa toliko bolj dojemljivi za mnenja iz okolice. Še posebej, če gre za osebje porodnišnice. Ta mnenja pa so lahko zelo različna. Prvič smo postavljene v vlogo doječe mame in v rokah držimo dojenčka, ki mu zaupamo, da bo vedel, kaj početi z bradavico. Temu vedno ni tako in hitro se pojavijo dvomi vase in otroka. Je otrok pravilno pristavljen, ali napreduje, zakaj mu pada telesna teža, mu moramo dati glukozo, kaj je z nastavki, ali potrebuje dodatek, je potrebno črpati… morda pa moje mleko res ni dovolj kalorično? Kljub množici mnenj, pogosto diametralno nasprotnih, mama največkrat ostane sama s svojimi mislimi. Otrok začne prične izgubljati na teži, v tvoji glavi nastane panika, mleko še ni priteklo, imaš »samo« mlezivo. Že takoj po rojstvu otroka tehtajo in to se nadaljuje vsak dan, po vsakem dojenju. In novopečeno mamico namesto z mirnostjo, spokojem in nežnostjo, s katerimi je potrebno napolniti prve dneve življenja, napolni s stresom, nervozo, glodanjem samozavesti.
Maratonsko tekmovanje v količini popitega mleka
Si predstavljaš? Otrok se je pravkar rodil, vstopil je svet skozi “desetcentimetrsko” »sveto yoni«. Morda je pri tem doživel stres. Morda je utrujen, prestrašen, morda je celo “opit” od protibolečinskih sredstev, ki jih je prejela mama med porodom, morda ga zebe, začel je dihati zrak, debelo črevo je začelo opravljati svojo funkcijo. In od njega se pričakuje, da bo tekmoval v količini popitega mleka. Če že ne tekmoval, pa vsaj zadovoljil predpisane mililitre mleka v tabelah. Tehtanje pred in po vsakim podojem je v porodnišnicah skoraj stalnica (kažejo izkušnje mam). V času enkratnega dojenja (običajno 20 minut in niti minute več) bi naj otrok spil prvi dan 5 – 7 mililitrski obrok, tretji dan že 30 ml na obrok. Je mami sploh kdo povedal, da podoji niso obroki in da včasih prav zato ne steče polno dojenje, ker ne pozna teh razlik? Takšno tehtanje je merilo, preden se mami ponudi nadomestek njenega mleka. Verjamem, da ima otrok še cel dan možnost »nadoknaditi« zamujeno količino, a obvelja le tehtanje na en podoj. Če tehtnica pokaže pravo številko, ni težav. V nasprotnem primeru se mami ponudi dodatek ali (“v najboljšem primeru”) glukoza{2}. Veliko mam se pritožuje, da novorojenčkom v porodnišnici dajejo glukozo (sladkano vodo). A ta lonček drži »mleko«? Nikakor. Ob vsem tem vemo tudi, da noben novorojenček ni popolnoma pri miru med tehtanjem, da bi ga lahko natančno stehtali in na ta način izmerili količino popitega mleka – v mililitrih seveda. In še posebej pomembno: tehtnica ne more pokazati dejanskega stanja popitega mleka v teži in kalorijah, saj je mleko po svoji strukturi in gostoti drugačno od vode, zato ga v gramih zagotovo ne moremo enačiti z izmerjeno količino. Tragikomično se mi zdi, da je veljavna doktrina sposobna materi odvzeti popolnoma naravno in ženski dano namero – polno dojiti, že takoj na začetku s pridiganjem svete tabele o otrokovem napredku, merjene v mililitrih.
Te količine so smešne
Absurd. Ti vsak dan ne poješ iste količine hrane. In ti na vsak obrok ne zaužiješ enakih količin kalorij. Res je, da si ti že velika in tvoj obstoj »ni več ogrožen« in zate ne skrbi cel kup zdravnikov. Le ti so mami odvzeli zdravo kmečko pamet in logiko, da ne govorim o tem, da so ženskam vzeli zaupanje vase in v svoje telo. Vse, kar otrok potrebuje po porodu, je MAMA in njene dojke. In pogosto dojenje. Vedno, ko ga otrok zahteva. Za cartanje, bližino, nežnost, hrano. Predpisane količine in tabele so lahko zgolj okvir in od tega so možna velika odstopanja. Nikakor to ne sme biti vodilo ali celo merilo, ki določa, koliko bi otrok moral popiti – brez upoštevanja okoliščin poroda. Prava pot do dojenja je vzpodbuda in čas, ki ga sestra na oddelku nameni materi.
Mlezivo (kolostrum) je čarobni napitek
Res je. Mama na začetku še nima mleka. Ima pa MLEZIVO! IN TO JE DOVOLJ. Pogosto slišim, da ker mleko po porodu še ni prišlo in ker je že drugi ali tretji dan od poroda, svetujejo dodatek, vsaj dokler mleko ne pride. Da si mama odpočije in da je otrok sit (prenajeden). Mama mleka še nima, otrok pa seveda ne sme biti lačen. Otrok ni lačen. Otrok prejema najboljši eliksir in najboljšo podlago za svoje življenje. Mlezivo. In to je dovolj! Včasih se vprašam, kako je človeku uspelo preživeti do danes, če v veliki večini kar naprej poslušamo, da mama v začetnih dnevih še nima mleka. Mama nima mleka, ker ima mlezivo. Po svoji strukturi in namenu je točno tisto, kar otrok potrebuje in je najboljši eliksir za življenje. Babice so že v starih časih vedele, kako pomembna je moč mleziva, ki je ključno za imunizacijo dojenčka. Je gosta rumena tekočina, ki ima izjemno moč protiteles, ki dojenčku predstavljajo zaščito. Po sestavi je mlezivo podobno krvi. Vsebuje malo maščob in je zelo bogato z ogljikovimi hidrati, beljakovinami (kar trikrat večja količina kot v zrelem materinem mleku) in protiteelsi. Nekatere matere imajo mlezivo dlje časa (3-10 dni) kar je popolnoma v redu. To ni razlog za dodajanje umetnega mleka. Kvečjemu je prednost in blagoslov, saj otrok v tem času prejema res izjemne snovi,med drugim tudi imunoglobuline, ki varujejo dojenčka pred virusi in okužbami. Mlezivo je tudi nasičeno z minerali in vitamini, topnimi v maščobi.
Velikost trebuščka
Prvi dan je velikost trebuščka v velikosti češnje. Češnje. Lahko testirate in poskusite spraviti vanjo približno 5-7 mililitrov. Je pa tudi res, da so nekatere češnje večje, spet nekatere manjše, tako kot so si različni naši želodci. Tretji dan zraste želodček do približne velikosti oreha, kar za otroka pomeni približno 10 – 20 mililitrov na podoj. Sedmi dan je velikost trebuščka že v velikosti večje marelice. Sprejme približno 45 – 70 mililitrov. V vsakem primeru je najpomembneje vedeti, da tudi če otrok spije manj, dobi dovolj, saj so lahko podoji pogostejši. Zato je najpomembneje, da je novorojenčku zagotovljena bližina mame in konstanten dostop do njenih dojk.
Že ptički čivkajo …
Blazno resno ti torej povem: otrok ima po porodu dovolj zaloge in ima dovolj mleziva pri mami. Otrok bo izgubljal na teži, ker je to po porodu naravno. Otrok izgublja težo zaradi mekonija, ki se izloča zelo hitro po rojstvu (črevesje začne opravljati svojo funkcijo), mehur pri novorojenčku se prazni 10-15 krat na dan in pride do povečanega izhlapevanja skozi kožo, predvsem pri otrocih, ki jih skrbno obrišejo, umijejo in “očedijo” ter oblečejo takoj po porodu (če bi pustili verniks na otroku, je veliko manjša možnost tega).
Novorojenček si bo sam ustvaril zadostno količino mleka s sesanjem na tvojih prsih. Povpraševanje ustvarja ponudbo. Brez glukoze in brez dodatka. Za dober začetek dojenja se izognite zmešnjavi z dudo ali s stekleničko ter nastavki. Vse ostalo bo naredilo vaše telo in povpraševanje novorojenčka po mleku. Prepričanje, da »teh nekaj kapljic dodatka ne škodi in da od glukoze še nikomur ni nič bilo«, me ne pusti hladne. Vsak tak poseg v telo (razen v primeru, da je ogroženo otrokovo zdravje) ima vpliv na novorojenčkove organe, na prebavne stene, na počutje in razpoloženje. Do sitega ga napolni z glukozo, potem pa ga utrujenega in lenobnega nagovori, da se potrudi in sesa materino mleko. Ko si sita, tudi ti ne ješ. S tem pa pristaneš na odločilnem vrtiljaku tega, da dojenje ne bo steklo. Ker menda otrok ni hotel sesati ali še slabše – postavljena je diagnoza, da nima dovolj močnega sesalnega refleksa.
Za vse te besede ne potrebujem prav nobenega uradnega ali neuradnega naziva. Dovolj je, da imam ime MAMA.
{1} Sveta yoni – prostor stvarjenja, rojstva, obstoja
{2} Glukoza – sladkana voda. Njena uporaba je razširjena pri dojenčkih, ki so zlatenični, prehitro rojeni, se slabše dojijo. To je običajno preventivno dodajanje glukoze. Se pa glukoza uporablja za zdravljenje hipoglikemije, ki se lahko pojavi pri majnih novorojenčkih, pri nedonošenčkih, pri novorojenčkih, ki so imeli dihalno stisko ali težave s prebavili ali zelo težkem porodu.
* Pri tehtanju in merjenju so izvzeti zaspančki, zlatenični otroci in nedonošenčki. Ti otroci se redko zbujajo sami tudi če imajo dostop do dojk, zato jim pri tem pomagamo.
** Pomembno je vedno upoštevati stanje matere in otroka, trajanje poroda in potek samega poroda (ali zapletov med porodom) in pa naravo otroka ter pri tem vedeti, da si niti dva novorojenčka nista enaka.
Te zanima predavanje ABC DOJENJA? Po tem predavanju ti obljubljamo, da boš razumela kako pogosto dojiti, kdaj zamenjati dojki in kako biti prepričana, da je otrok spil dovolj. V znanju je moč in zaupanje vase.
O predavateljici
Marina P. Frangež
Marina P. Frangež je porodna spremljevalka, svetovalka za dojenje, ustvarjalka blazin za nosečnost in dojenje Ziza ter soustanoviteljica spletne šole za starše. Je pobudnica podporne skupine Dojiva se in začetnica istoimenskega festivala, kjer podpira mame in svetuje o dojenju. Zaupa v ženske, spoštuje njihove želje in je prepričana, da je spočetje rojstvo otroka, porod pa rojstvo mame. Verjame, da je porodna moč izvir materinstva in da ima vsaka ženska pravico do lepega poroda.
Podari znanje. Podari moč.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.