Dojenje na začetku morda boli – nekatere mame pravijo, da celo bolj od poroda. To je v prvih dneh lahko sicer običajno, a če bolečina traja dlje, to ni več normalno. Takrat se je potrebno posvetiti vzroku za boleče dojke med dojenjem.
Dojenje na začetku morda boli – nekatere mame pravijo, da celo bolj od poroda. To je v prvih dneh lahko sicer običajno, a če bolečina traja dlje, to ni več normalno. Takrat se je potrebno posvetiti vzroku za boleče dojke med dojenjem.
Dovzetnost za bolečino je pri vsaki ženski drugačna, a v splošnem velja, da je normalna bolečina tista, ki popusti že v prvih minutah podoja. Torej ja, normalno je, da zaboli prvi podoj in da boli še tretji in četrti poteg, a kaj kmalu bi se morala bolečina zmanjšati. Če ne izgine ves čas podoja ali celo vztraja več dni, poiščite vzrok zanjo in nekoga, ki vam ga bo pomagal odpraviti.
Eden najpogostejših vzrokov za boleče dojenje je nepravilno pristavljanje. Novorojenčka ne smemo nikoli pristavljati na silo ali mu tiščati glavice v dojko. Bistvo pravilnega pristavljanja je, da otrok na široko odpre usta, potem pa se prisesa na kolobar, ne na bradavico! Če bo pristavljen zgolj na bradavico, bo dojenje neefektivno in boleče. Otrok ne rabi zajeti v usta celotnega kolobarja – pomembno je, da s spodnjo ustnico zajame večji del kobarja kot z zgornjo. Nosek je pri pravilnem pristavljanju prost, otrokova ramena sproščena, vrat pa iztegnjen. Nasvet → poglejte spodnji video:
So se v otrokovih ustih pojavile bele obloge, ki jih s pleničko ne morete odstraniti? Morda ima otrok soor oz. glivično vnetje. Dojenje lahko boli tudi njega, glivice pa se lahko razširijo tudi na plenični predel. Mama prepozna glivice po ostri, točkovni bolečini, ki sega tudi v notranjost dojke. Pri glivicah so dojke boleče tudi po podoju, ko otrok ne sesa več. Bradavice so lahko bolj svetle barve.
Doječi par sestavljata mama in otrok, a na to pogosto pozabljamo. Otrokova vloga pri sesanju je izjemnega pomena in če ima izzive na fizičnem nivoju, je mamina boleča dojka med dojenjem lahko posledica tega, prav tako pa je v nekaterih primerih tako dojenje tudi neučinkovito. Nekateri imajo zaradi medenične vstave bradico nekoliko pomaknjeno “nazaj”, zgleda, kot da bi bila vdrta. Takšni novorojenčki se bodo morda težko pristavili in ostali prisesani, morda bo dojenje bolelo.
Ena od fizičnih ovir je lahko otrokova zakrčenost. Novorojenček se pri porodu spušča skozi (prilagodljiv, a vendarle ozek) vaginalni kanal. Lobanja, ki je običajno vodilni plodov del, pa ni ena kost, ampak je sestavljena iz lobanjskih kosti, ki so med seboj povezane z lobanjskimi koščicami. Te vplivajo na naš celoten živčni sistem, na razvoj možganov in celotnega telesa. Te lobanjske koščice se premikajo do te mere, da omogočajo otroku pot skozi porodni kanal. Toda pri porodu se lahko te koščice zamaknejo, stisnejo ipd. Na spremembe lahko vplivajo temenska, čelna ali obrazna vstava, umetni popadki, pritisk na fundus, vakuum, zelo dolg ali zelo hiter porod, porod, ki se ustavi in se plod pred porajanjem zatakne v porodnem kanalu oz. se »zaletava« v sramno kost. Skratka – vsi procesi, pri katerih je pritisk na glavo oz. koščice lobanje tako močan, da jih preoblikuje. To, da otrokova glavica po porodu ni ravno okrogle oz. pravilne oblike, opazi veliko staršev, a sprememba sama po sebi ne pomeni, da bo stanje kakorkoli vplivalo na otrokove možgane ali zdravje! Glede tega ste lahko mirni. Pogosto otekline uplahnejo v nekaj dneh. A tudi če oteklina izgine, otrok zaradi zatega morda ni povsem sproščen. Posledice so lahko hipertenzije ali hipotonije, polivanje, nenehno jokanje, zakrčenost v ramenskem obroču in zateg mandibularnega sklepa. Če otrok ni sproščen in stiska s spodnjo čeljustjo, morda ne bo mogel dovolj odpreti ust, težje bo sesal in slabše se bo pristavil. Posledično bo mama občutila boleče dojke med dojenjem. S takimi posledicami se lahko soočajo tudi otroci, rojeni s carskim rezom.
Svetovalke za dojenje smo pri svojem delu zelo naklonjene sodelovanju z manualnimi terapevti, saj ob spremljanju doječih parov po terapijah hitro opazimo razliko v otrokovi lobanji, načinu in zmožnosti sesanja – mama pa istočasno čuti razliko in končno doživi neboleče dojenje. V tujini so te terapije uradno priznane in tudi del javnega zdravstvenega sistema. V Sloveniji najbolj poznane so osteopatija, Bownova terapija in kranio-sakralna terapija.
Zelo pogost vzrok za boleče dojenje je priraščen jeziček in/ali ustnica. Glavni simptomi priraščenega jezika pri mami so boleče dojenje, ranjene, krvave ter odprte bradavice oz. bradavice, ki so po koncu podoja stisnjene kot bi gledali šminko. Zaradi neefektivnega praznjenja dojke lahko pride do zamašenih vodov in mastitisov ter manjše količine mleka. Glavni znaki pri dojenčkih, zaradi katerih običajno posumimo na priraščen jeziček, so težavno pristavljanje – pogosto z dojke kar padajo in je ne uspejo zadržati v ustih, iztekanje mleka pri kotičkih ust, cmokanje, klikanje. Taki novorojenčki počasneje pridobivajo na teži, se veliko in dolgo dojijo, podoji pa so pogosto manj efektivni. Zaradi padanja z dojke in posledično več hlastanja zraka se lahko pojavi več krčev in polivanje. Na dojki se jim lahko zaleti. Strokovnjaki ločijo 4 stopnje priraščenosti (glede na videz in funkcionalnost) – pri najbolj očitni lahko tudi brez pregleda vidimo vez, jeziček pa ob joku postane srčaste oblike. Pri ostalih treh vez ni tako jasno vidna in je potrebno (pravilno) izvesti pregled. Težje ga dvignejo in ne izplazijo povsem. Priraščen jeziček lahko kasneje vpliva na sprejemanje hrane, govor in razvoj ustne votline ter izraščanje zob, zato je vzporedno z obravnavo pri ORL strokovnjakih smiselno otroku pomagati tudi z manualnimi terapijami. Jezik je namreč mišica in kot taka vpliva na vse ostale mišice na glavi. Pogosto imajo dojenčki s priraščenimi jezički tudi težave z ekstenzijo.
Kako si pomagati pri bolečem dojenju?
Najpomembneje je, da se ne sprijaznite s tem, da “pač boli” in da odkrijete vzrok. Naj vas ne odpravijo s stavkom, da tako pač mora biti – če vi čutite, da boli bolj, kot se vam zdi normalno, vztajajte. Pristavljanje mora biti pravilno – če ni in ima otrok težave z zategovanjem, ki posledično vpliva tudi na sesanje, se obrnite na manualnega terapevta. Če po pregledu s strokovnjakom ugotovite, da ima otrok priraščen jeziček, lahko najprej poskusite z manualnimi terapijami sprostiti telo. Pogosto novorojenčki potem jeziček lažje izplazijo in bolje zadržijo vakuum. Če to ne zadostuje, lahko vez prerežejo preko napotnice ali samoplačniško pri ORL specialistih in nekaterih zobozdravnikih.
Bradavice lahko vzporedno sanirate s številnimi pripomočki, a ne pozabite: poškodovane bradavice so zgolj posledica in če ne rešite vzroka, se bo simptom vedno znova vračal. Če je dojenje preveč boleče, lahko za kratek čas posežete po nastavkih. Kasneje nadaljujte z dojenjem brez njih. Za sanacijo lahko uporabljate razna lekarniška mazila, terapevtske polyMem blazinice, ognjičevo mazilo ali šentjanževo olje, domač surov nesegrevan med (vse našteto sperite pred podojem!). Spirate jih lahko s čajem iz hrastovega lubja ali jih obsevate z bioptron lučko. Če imata otrok ali oba soor, bradavice spirajte z nežno raztopino vode in kisa ali vode ter sodebikarbone. Dojke imejte čim več na zraku, blazinice pa redno menjujte – kajti toplo in vlažno okolje je idealno za razrast glivic. Obvezno prekuhavajte vse dude, nastavke in cuclje, ki jih otrok uporablja, in sicer po vsaki uporabi. Zaprosite lahko tudi za recept za Daktarin. V tem času obvezno iz svoje prehrane izključite sladkor in belo hrano (moko, kruh, testenine) ter se poskušajte izogibati stresu.
Če dojenje ne postane lažje, se o svoji situaciji posvetujte z izbrano svetovalko za dojenje.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.