Točno tako nosimo ženske bremena. Kot prikazuje spodnja fotografija. Vse prevečkrat in (pre)pogosto.
Je pa tole le jutranje razmišljanje za “popolno” soboto. Za vse, ki “nikoli” ne naredite prav in niste dovolj “popolne”. Nič posebnega, nič novega ni, a tako pretresljivega in brutalno iskreno; te vrstice so za vsako mamo, ki bo danes imela dober, nasmejan dan; tudi zaradi tega, ker bo vedela, da v sebi ve vse. In se zgodi vulkan. Zgodi se novo rojstvo mame, ki bo (upam) odložila vsaj nekaj bremen za vsaj nekaj časa (če ne za vse dni vnaprej).
Pa začnimo.
Naložena bremena družbe, ki mamam, ženskam, niso prirojena, so nam vsem v pogubo. Z priučenim izgubljamo naše primarne instinkte. Tako glede poroda kot dojenja in materinstva. Tudi partnerstvo je hitro na udaru. Vse, kar nam ni damo,  je priučeno in vse to je na nas / v nas naloženo z namenom pokoriti, prodajati, spremeniti na slabše, nadvladati, imeti kontrolo in oblast. Za vsa ta bremena je kriv strah. Ker uporabiti zastrahovanje na najranljivejših in šibkih je preprosto in učinkovito.
In začne se kar hitro v obdobju nosečnosti. Najbolj osnovni strah se uporablja! Da se naloži tema predsodkov in tema dvoma. Strah, da svojemu otroku ne delate dobro. Že v nosečnosti. Velikokrat pa že po poroki ali dalj trajajpčemu partnersvu. Kdaj bosta pa vidva imela otroke? Vam je znano, kajne?
Premalo ješ – jej več, da se lahko otrok razvija.
Preveč ješ – otrok bo debel.
Ne telovadi inne treniraj – to škodi otroku v maternici.
Nič se ne giblješ, otrok bo zaležan.
Mama nima dovolj mleka – otrok ne bo zdrav.
Materino mleko ni dovolj kakovostno – otrok se ne bo dobro razvijal.
Mamino mleko je vodeno, otrok premalo pridobiva.
Mama premalo doji, mama preveč doji in bo nase vezala otroka. Mama doji samo s prednjim mlekom. Ta otrok je predebel, mama preveč doji.
Nikoli ni prav in nikoli ne bo. Dokler ne boste začele zaupati sebi. Seveda ne z glavo skozi zid. Vzemite v svoje roke svoje življenje. Odvržite počasi vse kar je priučeno in zazdravega otrokaposkrbite tako, da boste najprej ve zdrave in imele zdrav odnose do sebe, svojega razmišljanja in svoje družine.
Vse ste mame z velikim M. Ženska ni rojena da rojeva na hrbtu., če ji to predstavlja bolečino. Porod ni zato, da bi kričale od bolečine. Ženska lahko rodi sama in zaradi tega ni čarovnica, šamanka, indijanka ali del kateregakoli “čudnega” plemena. Pri porodu ne potrebujemo ekipe 10ih ljudi, da “jii pomagajo”. Lahko pa tudi, če ženski to ustreza, seveda, zakaj pa ne?
Ženske imamo (srčno upam a vem, da ne vse) dve zdravi dojki in dovolj mleka, ki je popolno.  Mleko, ki je naravno in potrebno našim otrokom. Ženska, ki posluša sebe ima v sebi levinjo, ki zna vzgajati otroka in ima kremplje in ima v sebi metuljčico, ki zna leteti za sanjami. Nepotrebno ustrahovanje, da ni sposobna nahraniti svoje otroka lahkopelje v globok stres,slabo samopodobo in ruši temelje za kvalitetno otroštvo.
ZAUPAJTE VASE. Samo ta košček sestavljanke nam vsem (pe)večkrat manjka.
Žalosti me, kako je bilo včasih vse naravno. Še danes je, pa nihče temu ne verjame. Preveč se opiramo na tabele, namerjenja, na zapovedi in delujemo veliko preveč iz strahu, manj iz intuicije. Znanja na sploh primanjkuje.
Z znanjem kakor eševati izzive pred vami, si boste povrnile zaupanje vase.
Vse ve to zmorete. Povejte sebi: sem vse, kar želim biti. Sem popolna v svoji nepopolnosti.
In bremena, ki niso prirojena, pustite za seboj.