Črpanje mleka za kašice

Predpostavka, da otroci ob uvajanju goste hrane posebej potrebujejo samostojne mlečne obroke, izhaja iz časa, ko so mame nehale dojiti že pri dveh, treh mesecih in začele že takrat uvajati gosto hrano. Danes vemo, da to ni najboljši možen način. Takrat je večerni mlečni obrok predstavljal nadomestilo za podoje čez dan. Žitno-mlečne kašice kot predlog za večerjo so zelo popularne, priporočajo jih tudi številne knjige z recepti za otroške obroke, toda mnenja strokovnjakov o tem, kdaj je najbolje uvajati gluten, se vendarle močno razlikujejo.

Tudi če pustimo gluten ob strani: mlečne kašice so nepotrebne tudi zato, ker bo potrebo po mleku (dojen) otrok še dolgo zadovoljeval z dojenjem. Še najmanj dva meseca po začetku uvajanja bo to njegova osnovna hrana. Približno tako dolgo bo trajalo, da bo gosta hrana začela predstavljati tudi način za potešitev lakote, do takrat bo bolj ali manj samo raziskoval in spoznaval okuse. V resnici se obdobje raziskovanja in spoznavanja goste hrane ne konča prav hitro, značilni so vzponi in padci, ko otroci jedo zdaj več, zdaj manj. Uvajanje hrane pravzaprav ni odstavljanje od dojenja, ker dojenje ni samo hranjenje. Otrok lahko ima že 5 obrokov goste hrane, pa se bo pred spanjem še vedno pomiril na prsih. Zato dojenja ni potrebno nadomeščati s kašicami in zato se kot “uspešno uveden obrok” ne šteje trenutek, ko otrok po kosilu ne želi več dojke – ker želi si je lahko iz številnih drugih vzrokov kot je lakota.

Umetno mleko za kašice? Ali celo kašice z umetnim mlekom?

Mnoge mame, ki si za pripravo obrokov ne morejo načrpati svojega mleka, začnejo uporabljati kupljene kašice, ki že vsebujejo umetno mleko, ali pa na vodi kuhani hrani dodajajo merice umetnega mleka. Že ena sama steklenička umetnega mleka spremeni otrokovo črevesno floro za minimalno dva tedna in ni ne potrebna in ne primerna kot dopolnilna hrana. Mlečna formula naj bo zadnji izhod pri tistih, kjer dojenje ne steče, ne pa vsakodnevna redna prehrana dojenih otrok. Če se mama umetnemu mleku lahko izogne, naj se mu. Dodajanje umetnega mleka dojenim otrokom je torej povsem nesmiselno.

Želite dobiti vse potrebne informacije v zvezi s pravilnim uvajanjem hrane?

Kaj torej sploh kuhati??

Za večerjo lahko ponudimo zelenjavne ali mesno-zelenjavne juhe, odvisno pač od načina družinskega prehranjevanja in od otrokove starosti. Instant kašice v prahu lahko zamenjate s tradicionalno slovensko hrano: ajdova in prosena kaša, koruzna polenta … Kuhate jih lahko na vodi in jim na koncu dodate malo izbrizganega mleka za boljši okus, če menite, da je to potrebno, ali pa jih zabelite s surovimi maščobami (hladno stiskano kokosovo olje, maslo …).

Namesto mleka se vedno pogosteje uporabljajo tudi rastlinski napitki na osnovi riža, ovsa, kokosa, soje … Ti so primerni za kulinarične namene (na primer za kuhanje pudingov in kaš, za palačinke), pa še to v malih količinah, nikakor pa za nadomestek maminega ali adaptiranega mleka. Če jih uporabljamo, se prepričajmo o ustreznem izvoru sestavin in primerni predelavi – gre za procesirane napitke in nekateri vsebujejo tudi veliko sladkorja. Z malo vloženega truda si jih lahko pripravimo sami doma.

4 dejstva o črpanju mleka za kašice (+ en predlog)

Preden si mama torej kupi črpalko in se loti napornega urnika izbrizgavanja, da bi si načrpala mleko, s katerimi bo pripravljala kašice ob uvajanju goste hrane, naj pomisli tudi na naslednja dejstva:

• mleko, ki ga črpa pri enem mesecu, kalorično in razvojno zadovoljuje potrebe enomesečnega otroka. Tak otrok potrebuje nekaj popolnoma drugega kot polletni otrok. Ker se mleko ves čas spreminja, čez 5 mesecev po sestavi ne bo več prilagojeno za potrebe dojenčka, ki bo začel uživati gosto hrano
• mleko v zmrzovalniku zelo pogosto tudi spremeni vonj in okus. Še vedno je užitno, a ga veliko otrok zavrača, ker so navajeni na okus svežega mleka
• če bi mama na svojem mleku pripravljala kašice, bi morala mleko za to segrevati. Morda bi ga pogrevala celo preko dovoljene temperature in tako bi ga lahko pregrela, s tem pa bi izgubilo bi vse hranilne vrednosti. Ni v tem primeru škoda časa za črpanje kot tudi uničevanja težko pridobljenega mleka?
• prsi se sčasoma prilagodijo na otrokovo povpraševanje in postanejo spet take, kot so bile pred porodom: mehkejše. Trde dojke pomenijo, da telo še ni prilagodilo povpraševanja in ponudbe in proizvaja več mleka, kot ga otrok porabi. Z neprestanim črpanjem to umetno povpraševanje vzdržujemo še naprej in telo ves čas proizvaja več mleka, kot bi ga bilo v resnici potrebno.

Nenazadnje, a ne nepomembno: čas, ki ga mama porabi za črpanje mleka, je mogoče veliko bolj smiselno porabiti. Če je otrok takrat sicer buden, se mu lahko posveti, se pogovarja z njim in mu poje pesmi. Če spi, lahko izkoristi tiste trenutke za tuš, kuhanje kosila, kavo ali – najboljše – gre počivat skupaj z njim, tako bo najbolje regenerirala svoje telo in se zbudila spočita in pripravljena na čuječo igro s svojim dojenčkom.