Dvojno veselje, dvojna sreča – ponavadi pa tudi dvojni izzivi. Kako se dobro pripraviti na dojenje dvojčkov in zakaj morda ne bo enako, kot če bi dojili samo enega?
Dvojno veselje, dvojna sreča – ponavadi pa tudi dvojni izzivi. Kako se dobro pripraviti na dojenje dvojčkov in zakaj morda ne bo enako, kot če bi dojili samo enega?
Dragi starši, če pričakujete dvojčka ali ju že imate v svojem naročju, tega besedila ne jemljite kot kritiko po porodu ali ocenjevalni list, koliko od naštetih faktorjev ste uspeli zadovoljiti. Vsak starš v vsakem trenutku naredi najboljše kot lahko. Ne gre za to, da bi vam pri določenih pomembnih točkah spodletelo (ker je otrok hipoton ali pa ste imeli carski rez) – besedilo naj vam bo samo v pomoč pri odkrivanju vzrokov, zakaj dojenje morda ne steče.
Če pričakujete dvojčke, je vaša nosečnost morda bolj polna skrbi in vprašanj, ali bo vse dobro. Poleg vsega, kar načrtujete in kar bo potrebno kupiti, si vzemite čas tudi za sprostitev. Srečna in sproščena mama proizvaja več hormona ljubezni, ki pozitivno vpliva tudi na plod. V Sloveniji imamo strokovnjake, ki znajo odlično poskrbeti za zdravje in dober razvoj otrok, tako da ste v dobrih rokah. Žensko telo je sposobno čudežev, zato zaupajte vase. Ne pričakujte težav samih po sebi, ker morda ne bo nikakršnih.
Vsaka ženska bi si po porodu zaslužila ogromno podpore – tako čustvene kot fizične pri upravljanju gospodinjstva. Pravzaprav bi bilo prav, da prvih 40 dni ne bi počela nič drugega kot ležala, počivala, dojila, se regenerirala, skrbela za dojenčka in hodila na sprehode, ko ji to ustreza. Čiščenje, pospravljanje in kuhanje naj prevzamejo drugi. To je najboljši način za pomoč mladi družini – klasični obiski, kjer mama kuha kavo in streže obiskovalce, sploh če pridejo hitro po porodu, večino žensk utrudijo. Skuhajte si nekaj hrane in jo zamrznite, naročite si tople obroke iz bližnjega vrtca ali pa se dogovorite s prijateljicami in sorodniki, da vam prve tedne prinesejo kosilo, na hitro pospravijo ali peljejo starejše otroke na igrišče. Dovolite si, da vam pomagajo. Bolj kot boste lahko počivali, prej se bo regeneriralo vaše telo – lažje se boste povezali z otrokoma in lažje bo steklo dojenje.
Dojke mleko vedno proizvajajo po sistemu povpraševanje – ponudba. Če mama doji enega otroka, bo mleka za enega, če pristavlja dva in je povpraševanje dvojno, bo tudi mleka lahko dvakrat več. Mleko se vedno tvori sproti in glede na zahteve. Če si boste na začetku pomagali s črpanjem, se dobro pozanimajte, katero črpalko izbrati. Včasih se bolj splača najeti električne in dvofazne – torej specializirane, ki so podobne tistim v porodnišnici.
Ustvarite si okolje, ki bo podpiralo dojenje. Pri dvojčkih pride lahko zelo prav blazina za dojenje, ki naj bo trda. Pozor: večina blazin na tržišču je namenjenih nosečnicam – te so mehke, polnjene z mikrokroglicami, da se prilegajo točno tistemu položaju, ki nosečki ustreza v tistem trenutku. Blazina za dojenje pa mora biti trda, da zadrži otroka na ustrezni višini, brez da mama pri tem uporablja svoje roke. V svojem kotičku imejte hrano za več mleka (sezamove ploščice, grško seno, kapsule, čaje, piškote, brezalkoholno pivo, kokosovo vodo), mazila za bradavice, dovolj tekočine, morda črpalko in kak pripomoček za dohranjevanje (cevke so optimalnejša izbira kot steklenička) ter afirmacije. Vaše mleko je popolno in dovolj ga je. Ko se boste pripravljale na dojenje (ja, priprava je pomembna!), si izpisujte pomembne informacije na listke, ki naj vas obkrožajo in vas podpirajo v prvih dneh in tednih.
Pripravite se na dojenje
Mogoče se zdi komu smešno, da bi se pripravljal na dojenje, a odstotek doječih otrok v Sloveniji in po svetu nam jasno kaže, da četudi je dojenje povsem naravno, ni samoumevno. Živimo v svetu stekleničk, naravnega prenosa znanja med ženskami ni dovolj, včasih tudi podpora zdravstvenih strokovnjakov ni taka, kot bi si želeli. Mame vse prehitro zapadejo v stres, črpanje, dodajanje in občutke krivde. Priprava na dojenje ni nakup sterilizatorja ali nastavkov za dojenje. Berite knjige, raziskujte, poslušajte predavanja (recimo ABC dojenja).
Za obširnejšo razlago priporočamo članke o dojenju. Osnovna “pravila” oz. zakonitosti dojenja veljajo za vse mamice in dojenčke po porodu enako: prvi podoj naj bi se zgodil znotraj prve ure po porodu (če to ni možno, se svetuje ročno izbrizgavanje mleka najkasneje 6 ur po porodu), potem pa čim prej čim pogostejše dojenje – pozabite na urnike in tabele in na omejevanje podojev. Otroka je potrebno redno pristavljati in prestavljati, saj na začetku mleka še ni veliko – ga pa prve dni potrebujejo zelo malo. Dojenje ni samo hranjenje, zato ga ne omejujemo na nesmiselnih 10 minut na eni in 10 na drugi strani, ampak ga dojimo vedno, ko želi, in mu dovolimo, da sesa, dokler ima željo po tem. Če dojenje ni možno, poskusite redno črpati ali ročno izbrizgavati mleko.
Dvojčke pri dojenju redno prestavljate, da oba sesata iz obeh dojk. V večini primerov je en otrok močnejši kot drugi – s svojim močnejšim sesanjem ustvarja boljše povpraševanje in hkrati več ponudbe tudi za šibkejšega dvojčka.
Toda …
Osnove dojenja resda veljajo za vse, toda pri dvojčkih (in trojčkih, četvorčkih …) potekajo nosečnosti drugače, zato lahko pričakujemo tudi malce drugačne pogoje dojenja. Ne tako nezanemarljivi faktorji so gestacijska doba oz. moč sesalnega refleksa, način poroda, otrokova vstava oz. posledično stanje lobanjskih koščic, ter znanje in podpora, ki ju bo mama imela prve tedne, ko se bo dojenje še vzpostavljalo.
Refleks sesanja je primarni refleks, ki se razvije že v maternici – včasih na ultrazvoku vidimo, kako plod sesa svoj prst. Toda na to, kako močno bo otrok lahko sesal in kako efektivno bo torej dojenje, vpliva veliko faktorjev. Na moč sesanja vpliva že gestacijska doba – mlajši kot se rodijo, šibkejši so lahko, in šibkejše so lahko mišice ter motorika okrog ust. Pri varnem in ustreznem hranjenju mora naravno priti do zaporedja sesanje-požiranje-dihanje, te funkcije pa pri vseh novorojenčkih še niso zrele. Na oslabljen sesalni refleks lahko vplivajo hipotonija, carski rez, utrujenost dojenčka po porodu (zaradi napornega/dolgega poroda, medikamentov med porodom), intubacije, zlatenica … Če ima otrok šibek sesalni refleks, mu lahko z določenimi vajami pomagajo nevrofizioterapija ali MNRI ter manualne terapije (kot sta osteopatija ali kraniosakralna terapija).
To, kako leži plod v maternici, je v resnici pomembneje, kot se zdi na prvi pogled. Večina dojenčkov se rodi z glavico navzdol, približno 4-5 % nosečnosti pa se konča tako, da plodov vodilni del, ki se bo rodil prvi, ni glava, ampak noge ali ritka: to se imenuje medenična vstava . Če je plod v prečni legi, potem vaginalni porod ni mogoč, zato se otrok rodi s carskim rezom.
Lega je pomembna tako za samo nosečnost, za otroka in tudi za porod. Če plodova lega ni optimalna, lahko mama doživlja bolečine v času nosečnosti (konstantne bolečine so pogoste, niso pa normalne!), vpliv pa čuti tudi otrok. Pri enojčkih lahko veliko za pravilno lego stori nosečnica sama z dovolj gibanja in ustreznimi terapijami, pri dvojčkih pa poleg lege drug na drugega vplivata še otroka sama. Manj imata prostora za gibanje oz. sta omejena drug z drugim. In zakaj je lega tako pomembna? Med nosečnostjo plod čuti vplive na celotnem telesu, tudi na lobanji. “Lobanja oz. šivi, ki povezujejo lobanjske koščice, so najpomembnejši del telesa, vplivajo pa na naš živčni sistem, na razvoj možganov in celotnega telesa. Te lobanjske koščice se premikajo do te mere, da omogočajo otroku pot skozi porodni kanal. Porodni procesi glavo oz. koščice lobanje nedvoumno preoblikujejo. Ravno v tem je pogosto vzrok, zakaj se po porodu novorojenček ne more ali ne zna dojiti (iztegniti vratu naprej in sesati s spodnjo čeljustjo), zakaj prihaja do hipertenzije in hipotonije ali zakaj polivajo. Stanje lobanjskih koščic je smiselno preveriti tudi, ko so dojenčki zelo jokavi in so sicer zadovoljene vse njihove fiziološke potrebe. Pri medenični vstavi pa je otrok še posebej izpostavljen temu preoblikovanju lobanjskih koščic, kajti ko plod raste in postaja vedno večji, z glavo pritiska pod mamina rebra.” (Nana Krošel v članku Razlogi in rešitve za medenično vstavo, Vodnik Zaupam si 2019 in veva.si). Če je kateri od plodov torej v medenični vstavi ali prečni legi ali če opažate težave s sesanjem, po porodu obiščite nevrofizioterapevta ali manualnega terapevta (osteopatija, kraniosakralna terapija, nekateri bownovi terapevti, specializirani za take primere).
Vaginalni porod je optimalna izbira, če je seveda varna in izvedljiva, vpliva namreč na kranialne kosti in otrokove reflekse. Če je vaginalni porod zaključen z vakuumom, se lahko morda soočate s težavami zaradi pritiska na lobanjo, ki posledično vpliva na napetost v celem telesu. Če je porod dolg in medikaliziran, so novorojenčki lahko utrujeni in slabo sesajo, pojavi se lahko zlatenica. Pri carskem rezu je podobno, hkrati pa so mama in novorojenčki na začetku pogosto ločeni, in do stimulacije dojk ne pride v prvih nekaj urah po porodu, zato ponudba ne dohaja povpraševanja. Tudi kasneje je mnogo porodnic ob bolečinah zaradi rane manj suverenih pri pristavljanju, otroke pa zato pogosteje nahranijo po steklenički – kjer pojedo večje količine naenkrat, pijejo hitreje in tudi lažje kot po dojki, nato pa dlje časa spijo. Ker dojenje deluje po povsem drugačnem principu hranjenja v grozdih (torej velikokrat po malo), lahko pride do sesalne zmede.
Dojenje ni edini način hranjenja otrok z materinim mlekom. Če ste od dvojčkov ločeni, vi pa se še težko gibljete, prosite osebje, da vam prinesejo črpalko v sobo in vas naučijo, kako pravilno in učinkovito črpati. Če zmorete, črpajte podnevi na vsaki dve uri po 10 minut na vsaki strani, ponoči pa na 4. Vaše izčrpano mleko lahko potem dajo dvojčkoma – po steklenički ali še bolje po kozarčku ali hranilni sondi. Tudi črpanje je veščina, potrebnega je nekaj znanja, pravilnih usmeritev in ustrezne podpore. Poiščete jo lahko tudi v FB skupini Mlekarica, kjer so vam na voljo druge slovensko govoreče mame, ki imajo izkušnje z (izključnim) črpanjem.
Vsak porod je naporen za oba, mamo in otroka, in nič hudega ni, če prvi dnevi ne bodo potekali po željah in pričakovanjih. Včasih je v praksi dodatek neizogiben, morda bosta otroka dobila kar nekaj stekleničk, morda bo do navala mleka prišlo z zamikom ali pa ga v klasični obliki trdih in napetih dojk sploh ne bo. Lahko da bosta otroka nedonošenčka in boste dolgo ločeni. Za nazaj se nima smisla obremenjevati. Ko pridete domov, dovolj jejte in pijte in ne čakajte predolgo s klicem strokovnjakov, ki bodo priskočili na pomoč vam in otrokoma (svetovalka za dojenje, nevrofizioterapevt, MNRI in KST terapevt, Bownov terapevt). Obkrožite se z ljudmi, ki verjamejo v to, da lahko dojite, in vam bodo pri tem znali pomagati.
Poleg tega, da pristavljajte čim več in da menjujte otroka na dojkah, poskusite z njima ujeti ritem, da se bosta dojila oba hkrati. To bo prihranilo kar precej časa – ko bosta otroka spala, boste vi tako lahko počivali (ali črpali, če bo potreba po tem). Pomagajte si z blazino – otroka lahko pristavite v položaju nogometne žoge, da se glavici stikata na med dojkama, ali pa v biološkem položaju. Ta je morda na začetku celo najudobnejši. V primeru carskega reza otroka ne pritiskata na rano, mama pa med dojenjem udobno počiva v polsedečem položaju. Pri vsakem pristavljanju je pomembno, da se mama najprej udobno namesti in šele nato pristavi otroka.
Čestitke! Pred vami je razburljivo obdobje. Najdite si dovolj pomoči, da boste prve tedne pristavljali na otrokovo pobudo ter dovolj jedli in pili, iščite položaje za dojenje, kjer lahko podojite oba hkrati, za morebitno dohranjevanje poskusite uporabiti sondo ali SNS sistem, predvsem pa dajte času čas. Potrebovali boste določeno obdobje, da se navadite drug na drugega. Pri vzpostavljanju polnega dojenja bodite potrpežljivi pri napredku in prizanesljivi do sebe. To, kako dobra mama ste, se ne meri v količini pri vas popitega mleka. Če imate pri dojenju izzive, se priključite spletnemu tečaju Naj steče polno dojenje, ker poleg teoretične osnove prejmete veliko konkretnih napotkov, kako vzpostaviti polno dojenje.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.