Mati narava nam je ženskam dala sposobnost tvorbe mleka in hranjenje dojenčka iz našega telesa. Temu pravimo dojenje. Vendar je dojenje veliko več kot le zagotavljanje vira hrane za dojenčka. Dojenje je tudi in predvsem čas za ugodje, dotik, tolažbo in povezovanje. Dojenje je čas za spoznavanje med mamo in dojenčkom. Je čas, ko si do potankosti ogledujeta in občudujeta obraza ter si v spomin vtisneta svoji podobi. Dojenje je čas za pogovor in petje dojenčku. Je čas, ko se razvijata zaupanje in neverbalna komunikacija. Dojenje je ČAS tukaj in zdaj.
Renata Kocbek Mikložič
Starše velikokrat preseneti, kako pogosto se njihov dojenček, še posebej novorojenček, želi dojiti. Dojenčki se namreč ne dojijo samo zaradi mleka. Ko so lačni, žejni, utrujeni, jih kaj boli, so preveč stimulirani, zdolgočaseni, osamljeni ali si želijo bližine in kožnega stika, se želijo dojiti. In še veliko je razlogov. In čisto vsi so enakovredni. Razmišljanje, da se dojenčki dojijo izključno zato, ker so lačni, običajno vodi do težav, še posebno, če starši dojenčku dojenje omejujejo, kajti »saj ne more biti lačen, pravkar je jedel!«
Prepričana sem, da je večina od nas že slišala stavek: »Ne dovoli mu, da te ima za dudo!« Najbolj primeren odziv na takšno nerazumevanje bi bil: »Nisem duda, ampak mama.«
Dojenje za tolažbo
Dojenčki se pogosto dojijo tudi, kadar niso lačni. Kajti tolažilno dojenje zadovolji dojenčkove potrebe po pomiritvi, spoznavanju in komunikaciji. Vaš dojenček potrebuje dojenje za varnost, za sproščanje hormonov dobrega počutja, povezovanje in druženje. Dojenčki imajo prirojeno izjemno močno potrebo po sesanju za tolažbo. Žal je razširjeno tudi mnenje, da dojenje za tolažbo uči dojenčka povezovati hrano in tolažbo. Toda, dojenčki ne razmišljajo: »Potrebujem tolažbo, torej potrebujem hrano.« Dojenčki razmišljajo ali – bolje rečeno – čutijo: »Nekaj je narobe, potrebujem mamo.« Mleko, ki ga med dojenjem za tolažbo posesajo, je dodatna korist. Vse, kar dojenček potrebuje in hoče je tolažba in varnost, ko je v maminem naročju na dojki.
Nikoli ne more biti narobe ponovno pristaviti dojenčka, potem, ko se je pred pol ure že dojil. Vaš dojenček morda ne išče hrane, ampak prav tolažbo in varnost, ki ju dojenje nudi.
Sesanje lajša bolečine in pomirja dojenčka
Ko je dojenček bolan, se slabo počuti ali ga kaj boli, je sesanje v maminem naročju zdravilno in pomaga odpravljati simptome. Ko ga dojite, ga imate blizu in lažje opazujete ter zaznate, kako se dojenček počuti.
Sesanje spodbuja spanje
Materino telo sprošča hormon oksitocin, ki pomirja in sprošča in ga dojenček posesa skupaj z materinim mlekom. Hkrati se zaradi sesanja in materinega dotika tudi v dojenčkovem telesu sprošča oksitocin. Toplota, dotik, varnost, poln želodček, utrujenost od sesanja in oksitocin zazibajo dojenčka v spanec popolnoma naravno.
Dotik
Dotik zvišuje raven hormona oksitocina pri mami in dojenčku. Konstantno visoka raven oksitocina daje občutek ugodja pri doječem paru in materi hkrati daje občutek zadovoljstva pri materinstvu.
Očesni stik
Položaj dojenčka v materinem naročju med dojenjem omogoča dober očesni stik, preučevanje obraza, izmenjevanje izrazov na obrazu in verbalnih znakov. Tako se poglablja povezovanje in navezovanje, hkrati pa se v tem osredotočenem času dojenček uči jezika, čustev in socializacije. Mamin obraz, ki je dojenčku med dojenjem tako blizu, ponuja zabavo, učenja osredotočiti se na predmet in ga doseči.
V varnem naročju
Nenehna potreba po dojenju podnevi in ponoči zagotavlja dojenčkom nenehen stik, cartanje in zibanje v naročju mame in zelo pomembno – zagotavlja jim preživetje.
Raziskave kažejo, da dojenčki, ki jih mame dojijo neomejeno in jih imajo veliko v svojem naročju, niso razvajeni, temveč bolj raziskovalni in odprti za zunanji svet. Ker so varno navezani.
Dojenje je odnos
Je veliko več kot »le hrana«. Celotna izkušnja biti blizu mame, dotikati se je s kožo na kožo, vonjati mamin znan vonj, slišati njen glas in utrip srca, ki božata in pomirjata, videti njen obraz – najlepšo podobo na svetu. Dobiti tolažbo toplega mleka in biološko specifične sestavine materinega mleka … Vse to nudi nujno potrebno okolje za zdravo rast in razvoj vašega dojenčka.
Dojen dojenček ima nadzor nad količino posesanega mleka
Dojen dojenček ima nadzor nad tem, koliko mleka bo posesal. Vedno sam odloča o tem, ali ima dovolj, ali se želi še dojiti. Ne more se prenajesti in nikoli ne posesa več mleka, kot ga dejansko v tistem podoju potrebuje. V materinem mleku so prisotni tudi hormoni, ki pomagajo nadzirati lakoto in presnovo, kar dojenčku pomaga pri tem, da zazna, kdaj ima dovolj. Tukaj so izjema zaspančki, ki na dojki zaspijo, potem, ko so se komaj dobro prisesali in jim je potrebno posvetiti dodatno pozornost.
Mama, nisi duda, in ne ustvarjaš slabih navad, pač pa se odzivaš na potrebe svojega otroka.
Kaj pa, če je dojenje prepogosto, dojenček pa nezadovoljen?
Prepogosto dojenje nas lahko skrbi le takrat, ko naš dojenček ne pridobiva na teži dovolj, ne polni pleničk zadostno ali je nezadovoljen po dojenju. V takšnem primeru je ključnega pomena poiskati pomoč svetovalke za dojenje, da lahko skupaj poiščeta in odpravita vzrok.
Dojenje je oksitocinski objem
Dojenje je lahko ena najlepših izkušenj v materisntvu. Bližina, vonj, globine pogleda, telesni stik, povezovanje, hrana … Vse to spodbuja, da mamino in dojenčkovo telo sproščata neskončno število molekul oksitocina – hormona ljubezni – ki teče po žilah doječega para. Takšni občutki so neprecenljivi in ostanejo v vsaki naši celici, kot ljubeč dotik za zmeraj.
