Dojke in nastajanje mleka
Kako se razvijajo dojke?
Brsti dojk se začnejo razvijati pri zarodku ženskega spola že 4 tedne po zanositvi. Do rojstva je osnovni razvoj dojk zaključen. Bradavice, areole (kolobarji) in celo nekaj mlečnih vodov je, skupaj z majhnimi blazinicami maščobe, na svojih mestih. Vse to že deluje v zelo majhnem obsegu.
Od rojstva pa vse do pubertete se dojke ne razvijajo. Nekateri mlečni vodi in žlezno tkivo rastejo, vendar se ta proces začne zares odvijati nekje med 10 in 14 letom starosti.
Ko deklica vstopi v puberteto, se iz njenih jajčnikov začne izločati hormon ESTROGEN, ki povzroča, da se dojke začnejo hitro razvijati. Maščobne blazinice v dojkah se povečujejo, mlečni vodi se podaljšujejo in razvejajo. Ko odraščajoča deklica vstopi v menstrualni cikel, hormon PROGESTERON povzroča razvoj alveolov, celic, ki tvorijo mleko. Do približno 20. leta starosti je ta proces skoraj zaključen. Toda dojke še naprej zorijo in sicer do nosečnosti oziroma do starosti med 30 in 35 leti. Morda se sprašujete, kako z vso to rastjo naše dojke niso (še) večje. Pomembno je vedeti, da je razvoj dojk namenjen pripravi hranjenja naših dojenčkov. Velikost dojk nikakor ne vpliva na sposobnost nastajanja mleka. Na velikost dojk vplivata dednost in telesna maščoba. Velikost dojk nima ničesar opraviti s sposobnostjo dojenja otrok.
S porodom se naravno zaključi cikel razvoja dojk.
Anatomija dojk
Da bi lažje razumeli nastajanje mleka, si poglejmo osnove anatomije dojk.
Na vrhu dojke je izbočena bradavica, ki jo obdaja temneje obarvana koža, imenovana kolobar. Na vsaki bradavici je med 10 in 20 odprtinic, iz katerih priteče mleko. Za zaščito kože kolobarja in bradavice med dojenjem skrbi okoli 15 lojnih žlez (Montgomerijeve), ki so razporejene po obodu kolobarja.
Dojka je zgrajena iz žleznega in vezivnega tkiva ter maščevja. Žleznega tkiva je približno enaka količina pri večini žensk znotraj rodnega obdobja. Količina maščevja pa od ženske do ženske zelo variira. Notranjost dojk je razdeljena na več režnjev (kot pri grenivki, na primer). V vsaki dojki najdemo med 15 in 25 žleznih režnjev ali lobulov, ki so postavljeni krožno okoli bradavice. Znotraj vsakega režnja se nahaja 20 do 40 majhnih režnjičev. Znotraj režnjičev so mlečne žleze, ki tvorijo mleko. Mlečne žleze, imenovane alveoli, se grozdasto zbirajo okoli mlečnih vodov. Mlečni vodi se združujejo in povezujejo v mlečne sinuse (rezervoarje), ki se nahajajo pod kolobarjem in imajo izvodne kanale na bradavici.
Naše spreminjajoče se dojke
V nosečnosti placenta stimulira nastajanje hormonov estrogena in progesterona, ki pripravljata dojke na dojenje. Telo nosečnice se na to odzove na različne načine.
Prvič: bradavici in kolobarja potemnijo. Z razlogom, da izstopajo od okoliškega tkiva in jih dojenček lažje opazi. Ko po porodu novorojenček leži na materinem trebuhu, ima samo znotraj prve ure svojega življenja neverjetno sposobnost opaziti kontrastno obarvan del dojke, se priplaziti do dojke in se samostojno prisesati na dojko. Vse to brez pomoči in navkljub dejstvu, da še mesece ne bo mogel nadzirati gibov svojega telesa.
Drugič: dojke občutno zrastejo, postanejo precej težje in včasih mehkejše. Žlezno tkivo raste in se pripravlja na laktacijo. Celice, ki tvorijo mleko, bodo zasedle večino prostora, ki ga je prej zasedalo maščobno tkivo.
Tretjič: mlečni vodi bodo zrasli in se povečali. Ti vodi so poti, po katerih teče mleko iz alveolov do mlečnih sinusov, ki so tik pod kolobarjem.
Četrtič: Montgomerijeve žleze postanejo bolj opazne. Te, kot bele pike vidne žleze lojnice, skrbijo za bradavice tako, da jih mažejo in čistijo.
Že nekje v drugem trimesečju nosečnosti se spremembe v dojkah zaključijo in dojke so pripravljene na dojenje. Visok nivo progesterona v krvi preprečuje nastajanje mleka, toda nosečnica lahko opazi, da iz dojk priteče kakšna kaplja kolostruma. Ta je lahko tekoč in prozoren ali pa gost in bel.
Kako v dojkah nastaja mleko?
Dojke niso kot stekleničke, niso kot posode za mleko. Dojke niso NIKOLI PRAZNE in ni nam potrebno čakati, da se napolnijo, da lahko dojimo. Mleko se, dokler je povpraševanje, tvori neprenehoma. Nastajanje mleka ali laktogeneza se začne z rojstvom dojenčka. Porod sproži fiziološko verižno reakcijo. Rojstvo posteljice povzroči padec nivoja estrogena in progesterona v materinem telesu. Istočasno iz maternice do hipotalamusa v možganih potujejo živčni impulzi. Hipotalamus spodbudi hipofizo, da začne izločati hormona prolaktin in oksitocin.
V dojke priteče dodatna kri, da se lahko mleko začne tvoriti. Naval krvi, limfe, telesnih tekočin in mleka povzročijo, da dojke postanejo polne, trde, da (neredko boleče) zatečejo.
Prolaktin, ki ga izloča hipofiza, spodbudi nastajanje mleka v alveolah. Oksitocin pa je odgovoren za izcejanje mleka iz dojke. Da dojenje lahko steče, je pomemben oksitocinski refleks. Ko dojenčka pristavimo, z usti vzdraži bradavico. Od tod se živčni impulzi prenesejo v hipotalamus, ki spodbudi hipofizo k izločanju oksitocina. Le-ta vpliva na krčenje mišičnih celic v dojki, mleko se iz njih izstisne in potuje iz mlečnih režnjičev v mlečna izvodila. Oksitocin se lahko začne izločati refleksno tudi v trenutku, ko ne dojimo. Če slišimo otroka jokati ali pomislimo nanj, se nam lahko zgodi, da se mleko začne iz dojk izcejati.
Prvih nekaj dni po porodu v dojkah nastaja kolostrum ali mlezivo, ki je najpopolnejša prva hrana za vašega dojenčka.
Med tretjim in petim dnevom po porodu (pri nekaterih ženskah lahko tudi okoli desetega dne) dojke začnejo tvoriti večje količine mleka. Le nenehno praznjenje – dojenje zagotavlja neprekinjeno nastajanje mleka. Ko se dojenček prisesa na dojko, se živčni impulz prenese po hrbtenjači do hipotalamusa v možganih, od tam pa v hipofizo, ki začne sproščati več prolaktina in oksitocina. Mleko začne nastajajati. Če dojenček posesa manj mleka, kot ga je nastalo, bo presežek mleka, ki bo ostal v dojkah, zmanjšal nadaljno produkcijo mleka.
Nastajanje mleka je krasen sistem, ki se samodejno regulira – več kot se dojenček doji, več mleka nastaja in obratno.
Rešitev: dojite pogosteje
Če vas torej skrbi, da imate premalo količino mleka, je rešitev preprosta – dojite pogosteje. Dojenje na otrokovo pobudo je najboljši način povečanja količine nastalega mleka.
Dodajanje nadomestnega mleka povzroča kratek stik v celotnem procesu nastajanja mleka. Vse, kar zmanjša lakoto dojenčka, vse kar zmanjša njegovo potrebo po sesanju, na koncu zmanjša količino nastalega mleka.
Iz teh razlogov je pomembno, da se izognemo adaptiranemu mleku, sladkani vodi, čajem in celo dudam, če želimo, da bo mleka za našega dojenčka vedno dovolj. Dojenček mora imeti željo sesati, ko ga pristavimo na dojko. In prav je, da te svoje potrebe po sesanju, po hranjenju, po bližini, po varnosti, po telesnem stiku zadovolji med dojenjem. Na dojki.
Vir: Suzanne Fredregill – Everything you need to know about breastfeeding
Renata Kocbek Mikložič
Sem mama dvema otrokoma, ki me bogatita v ljubezni, potrpežljivosti in smehu. Sem učiteljica masaže za dojenčke in z veliko predanostjo učim starše dojenčkov starodavno umetnost povezovanja in dotika – našega prvega jezika. Veselim se vsakega novega rojstva in svežega deteca. Rada pomagam mamam, ki jih pestijo težave pri dojenju. Z masažo dojenčka in njenimi koristmi želim spoznati starše, da to krasno darilo predajo svojemu otroku in z njim gradijo ljubeč, varen in zaupanja vreden odnos.
Podari znanje. Podari moč.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.