Duda ali prst?

Sesanje je življenjskega pomena

Refleks sesanja je primarni refleks, s katerim se zdrav otrok že rodi, prisoten pa je že v maternici. To je njegova vaja za kasnejše hranjenje in je del preživetvenega nagona. Zelo prisoten je v primarni obliki do 4 meseca. Pri nekaterih je ta refleks močnejši, pri drugih pa šibkejši. S sesanjem se dojenčki pomirjajo, uspavajo, hranijo, povezujejo z mamo in je v tem smislu sesanje življenjskega pomena. S pravilnim sesanjem se sproščajo tudi napetosti v glavi. Sesanje je tudi predstopnja govora, pomemben del izraščanja zob, začetek oralne faze (spoznavanje sveta z usti) ter aktivacija motorike ust.

Zakaj želijo dojenčki več sesati?

Razlogov za povečano potrebo po sesanju je več. Dojenček se želi povezati z mamo, se pomiriti, morda želi le sprostiti kakšne napetosti, ki jih ne zna identificirati, vseeno pa čuti neugodje. Razlogov je veliko, otrokom pa sesanje ugaja in jih pomirja.

Dojka ali steklenička

Pravo sesanje je sesanje bradavice, saj bradavica med dojenjem seže do konca trdega neba in ob takem sesanju se premikajo kraniosakralne kosti, ki aktivirajo sproščanje hormonov ugodja, zadovoljstva, pomiritve, sprostitve. Sesanje cuclja stekleničke ali dude se razlikuje od dojenja in drugače vpliva na razvoj čeljusti. Vsekakor je smiselno vzpodbuditi dojenje in vztrajati pri njem. Včasih pa dojenje iz različnih razlogov ne steče in takrat je hranjenje po steklenički neizbežno. Pomembno pa je, da ga dajemo na golo kožo in ga veliko crkljamo v naročju.  Če je dojenček sicer dojen in kaže povečano potrebo po sesanju, ga pristavljajte več – ne samo kot hranjenje, ampak tudi z namenom pomiritve in povezovanja. 

Duda ali prst

Obstajajo različna mnenja, kaj je optimalna izbira za vašega dojenčka, saj ima oboje svoje pluse in minuse. Sesanje prstka je bolj naravno in prstki so vedno v bližini in na voljo. Pri odvajanju pa gre običajno lažje z dudo.

S sesanjem prstka otrok stimulira področje ust in spoznava svet in sebe preko senzorike ust stimulira področja govoril, se pomirja in tolaži. Gre za naravno razvojno fazo, ki mine sama od sebe. Običajno do 1. leta, najkasneje pa naj bi s sesanjem prstka prenehali do 3. leta. Predolgo oz. prepogosto in intenzivno sesanje palčka lahko negativno vpliva na razvoj čeljusti, izrast zob in ovira razvoj govora oz. artikulacije. 

Negativna plat dude je, da se je (pre)hitro poslužujemo preveč npr. kot mašilo za vsak otrokov jok, čeprav nam sicer z jokom nakazuje na različne potrebe, ki bi jih naj prepoznali. Prepogosta in predolga uporaba dude tudi negativno vpliva na izrast zob in razvoj govora. Otrok, ki uporablja dudo velik del dneva, ne išče drugih virov zaposlitve, se preveč naveže nanjo in ima kasneje lahko tudi težave z odvajanjem od nje. 

Če se otrok ne more odvaditi pretiranega ali predolgega sesanja, je potrebno poiskati vzroke in postopati v skladu z njimi. Običajno so vzroki čustvene narave (pomiritev, dajanje občutka varnosti, tolažba), kot sredstvo uspavanja ali zapolnitev dolgčasa. V teh primerih mu ponudimo drugačne oblike izražanja čustev (pogovor, risba, igra), pomiritve in uspavanje z bližino, crkljanjem, pomiritve z igračko in z preusmerjanjem oz. drugačno zaposlitvijo. Odvajanje naj poteka postopoma, potrpežljivo, z določenimi pravili in dosledno. Vsekakor pa ne na obsojajoč, zastrašujoč ali poniževalen način. Brez nenehnega opominjanja. Lahko se poslužite tudi nalepk ali nagrad za motivacijo in spodbudo, otroka motivirate s tem, mu preberete ali pripovedujete zgodbico na to tematiko. Včasih je uspešna tudi spodbuda zobozdravnika.

Ob izzivih s sesanjem se je se je priporočljivo obrniti na svetovalke za dojenje ali MNRI terapevte.