Ima vaš otrok priraščen jeziček?

Urška Repnik

Če dvignete svoj jezik, lahko vidite ali zatipate membrano, ki se začne nekje na sredini jezika in poteka proti spodnji čeljusti. To je podjezična vez ali frenulum, s katero je jezik priraščen na spodnji del ust. Če je prisotna priraščena podjezična vez (ankiloglosija), se lahko vez razteza do vrha jezika, zaradi česar jezik ostaja “pripet” na dno ustne votline, kar mu onemogoča normalno gibanje. Laično temu rečemo priraščen jeziček (bolj točno gre za vez). Jezik je videti, kot bi bil “privezan” na dno, včasih je vidna srčasta oblika.

Jezik je pri dojenju izredno pomemben: otrok z jezikom povleče dojko v usta, jo tam zadrži, z jezikom prekriva spodnji del čeljusti in kasneje zob, s čimer preprečuje tudi poškodbo dojke, ustvarja podtlak ter valovanje, ki je del sesalnega cikla ter usmerja mleko proti grlu.

Vse to lahko moti in otežuje normalno dojenje.

Ima vaš otrok priraščeno podjezično vez?

Prvi in najpomembnejši kriterij za prepoznavanje priraščene podjezične vezi so materina opazovanja in ne izgled jezička. To sicer ni nepomebno, a najpomembneje je to, katere simptome opaža mati (povzeto po dr. Kotlow). Zakaj? Dojke so med seboj različne, otrokova usta tudi. Ključnega pomena je torej, kako mama in otrok funkcionirata skupaj.

Mama lahko opazi boleče in poškodovane bradavice – kar se ne zgodi, če je otrok pravilno pristavljen, saj takrat s podtlakom oblikuje kolobar z bradavico, ki je med dojenjem vedno globoko v žrelu. Ko je otrok pristavljen pravilno, stimulira kolobar oziroma tkivo dojke, zato pri pravilnem pristavljanju do poškodb bradavic ne pride.

Ali so bradavice po hranjenju ploske, “pomečkane”, pobledele? So razpokane, prekrite z mehurčki, krvavijo? Jo ob dotiku zelo bolijo? Ima zamašene mlečne vode, mastitise? Se otrok neprestano doji zelo pogosto in v krajših intervalih, tudi ponoči, teža pa kljub temu ne narašča dovolj?

Simptomi priraščenega jezička pri otroku

Otrok s s priraščenim jezičkom se ne more dobro pristaviti, na dojki pogosto cmoka (ali z dojke “pada”), dojenje mu predstavlja večji napor, na dojki je nemiren in se hitreje utrudi, sesa manj učinkovito in krajši čas, kar posledično privede tudi do tega, da mama morda ne tvori dovolj mleka. Čeprav se morda doji izredno pogosto, teža narašča počasneje. Včasih mleko celo izteka iz kotičkov ust – ker jezik ni dovolj gibljiv, da bi zadržal mleko in ga usmeril proti grlu. Otrok ima lahko refluks ali kolike kot posledico preveč zaužitega zraka in prav ta dva simptoma sta najpogosteje napačno interpretirana oziroma ju ne povezujemo s priraščenim jezikom.

Priraščen jeziček ne povzroča težav z dojenjem v vseh primerih, sploh če bradavice niso zelo velike in se lahko tkivo dojke zelo raztegne. Sčasoma se lahko raztegne tudi sama podjezična vez, kar jeziku omogoča več svobode gibanja (Riordan, 2005).

Možni so tudi štirje tipi priraščenosti:

Tip I: priraščenost do konice jezika (izrazita srčasta oblika)

Tip II: priraščenost do sredine jezika

Tip III: distalna do srednja priraščenost (jezik lahko izgleda povsem normalno)

Tip IV: posteriorna priraščenost – lahko tudi nevidna, diagnoza je možna samo s fizičnim otipanjem, vez je lahko priraščena pod sluznico

Pregled otroka

Nesanirana podjezična vez v odrasli dobi lahko povzroča težave pri govoru in izgovorjavi ter dentalne težave zaradi pritiska jezička. Vendar pa si zdravstveno osebje ni enotno glede obsega težav, ki jih lahko povzroči priraščen jeziček. Nekateri v primeru težav raje svetujejo dohranjevanje po steklenički, a kot opozarja svetovalka za dojenje Marsha Walker – če damo otroka na stekleničko, nismo s tem rešili čisto nič – ne morebitnega potiskanja jezička iz ust, napačnega požiranja, odprtega ugriza ter težav pri izgovorjavi, ki se še vedno lahko pojavljajo, če stanja ne popravimo (Walker, 2006).

Iz slovenske raziskave (Felc, Žerdoner, 2007) je razvidno, da so pri 43% novorojenčkov s priraščeno podjezično vezjo težave pri dojenju tako izrazite, da je potrebno opraviti prerez, in da se po posegu vzpostavi izključno dojenje pri večini (77%) operiranih novorojenčkov.

Pogosto se zgodi, da zdravstveno osebje priraščenega jezička na prvi pogled ne prepozna, ker vse oblike priraščenosti niso očitne (fotografija tipov priraščenosti – zgoraj), če ne opravimo primernega pregleda – tudi fizično s tipanjem. Če ima mama občutek, da z dojenjem nekaj ni v redu in da se otrok ne doji, kot bi se moral, naj poišče strokovnjaka, ki bo lahko otroka pregledal pravilno. Največ spreglednih podjezičnih vezi se zgodi ravno zaradi napačnega načina pregledovanja.

Pravilen pregled podjezične vezi poteka tako, da ima mama otroka leže na svojih kolenih z nogami proti njej. Zdravnik, svetovalka za dojenje ali drugo usposobljeno osebje sedi nasproti matere tako, da ima otrok glavo in zgornji del trupa na njegovih nogah. Če otrok zgolj sedi oz. leži pri mami, podjezične vezi ne moremo dobro videti niti je zatipati.

Jeziček je priraščen. Kaj pa zdaj?

Na to, ali se bo otrok rodil s priraščenim jezičkom ali ne, ne moremo vplivati. Z ustreznimi položaji pri dojenju in z vajami pri pristavljanju lahko olajšamo težave, če podjezična vez ni priraščena preveč. Pri težjih primerih bo morda potreben poseg.

Položaji pri dojenju in vaje

Pri dojenju si pomagajte z gravitacijo. V položajih, kjer je dojenček napol nagnjen ali pa povsem vertikalno (recimo biološki položaj), bo gravitacija pomagala potisniti jeziček navzdol in naprej. Nežno potiskanje jezička s prstom navzdol proti čeljusti, preden se otrok pristavi, bo pripomoglo k temu, da nastavi jezik v primeren položaj. Otrokovi brado in čeljust lahko pred dojenjem primemo z U-prijemom in mu pomagamo, da se pristavi.

Nekatere mame začasno uporabijo tudi nastavke za dojenje, ki ščitijo bradavice pred poškodbami, do katerih pride zaradi nepravilnega sesanja. Uporaba nastavkov je smiselna zgolj kot kurativa, ob čemer je dobro pripraviti tudi načrt, kako bosta nastavke tudi opustila. Kadar uporaba nastavkov ni zares indicirana, lahko povzročijo še več težav pri napredovanju teže.

Morda vas bo pomirilo dejstvo, da otroci z blago obliko priraščene podjezične vezi težave pogosto prerasejo, ker sčasoma njihova usta postanejo večja in njihove mišice močnejše.

Kirurški poseg

Starši se lahko v primeru priraščenega jezička odločijo tudi za prerez podjezične vezi. Gre za majhen kirurški poseg, pri katerem se prereže vez. Pogosto je opravljen brez anestezije, traja zgolj nekaj trenutkov. Običajno je krvavitev majhna, mati pa lahko otroka doji takoj po posegu. Možna je razdraženost zaradi bolečine, ki lahko traja tudi do nekaj dni, otroku nudite čim več bližine in če mu ustreza, mu pod jeziček dajajte hladne obklade fiziološke raztopine. Če ima mati možnost, si lahko pred posegom izbrizga ali izčrpa nekaj mleka, ki ga otroku, če se po posegu ne želi dojiti, daje po lončku ali brizgi. Če je frenulum prerezan dolgo po rojstvu, bo otrok morda potreboval nekaj časa, da se ponovno nauči sesalnih tehnik z njegovim sedaj povsem mobilnim jezikom. Ko se ne doji, mu lahko na ustnice nakapate nekaj mleka, da se ga nauči lizati (prej jezika verjetno ni mogel potisniti do ustnic!) ali pa na vašo bradavico, ki jo naj liže.

Frenotomija (prerez) je nezahteven manjši poseg, ki ga lahko opravijo pediatri, družinski zdravniki, pogosto tudi zobozdravniki v ordinacijah ali na stomatološki kliniki ter otorinolaringologi. V Sloveniji od porodnišnic podjezično vez še najpogosteje prerežejo v celjski, zato bo morda potrebnega nekaj truda, da najdete strokovnjake za to. Pri pediatru vztrajajte, da vam napiše napotnico pod nujno, čakalne dobe za “hitro” so namreč dolge tudi nekaj mesecev. Če otrok na teži ne pridobiva dovolj, si tako dolgega čakanja ne morete privoščiti. Poseg lahko opravite tudi samoplačniško. Zapletenejše primere prevzamejo na ORL.

Viri:

• Breastfeeding Physiology. Childbirth international. Priročnik za študente CBI za pridobitev mednarodno veljavne licence za svetovalko za dojenje.
• Priročnik: Tečaj laktacije za opravljanje izpita za naziv mednarodni pooblaščeni svetovalec za laktacijo IBCLC. Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije