Izkoristite moč glasbe
Občutek za prepoznavanje ritma nam je prirojen
Izkoristite moč glasbe
Ste že kdaj slišali »dobronameren« nasvet, da naj bi otroci poslušali klasično glasbo (konkretneje Mozarta), saj naj bi zaradi tega bili pametnejši? Čeprav bi bilo super, če bi to res držalo, žal temu ni tako.
Rozalija Dvoršek – www.zvocniatelje.com
To pa še ne pomeni, da je vse izgubljeno. Glasba dokazano vpliva na nas in na naše možgane kot tudi na celostni razvoj naših otrok: fizični, čustveni, intelektualni in socialni. To moč glasbe izkoristijo glasbeni terapevti pri delu s svojimi klienti, ko glasbo uporabljajo kot klinično in terapevtsko sredstvo. Vendar pa imamo tudi starši možnost in priložnost, da glasbo in njen vpliv na možgane vsak dan izkoristimo v svoj in otrokov prid. A kako in kdaj?
Začnite že v nosečnosti
Uho je prvo čutilo, ki se razvije in začne delovati že tri do štiri mesece pred rojstvom. Otroci se na zunanje zvoke odzivajo že v maternici in že takoj po rojstvu so se zmožni usmeriti proti zvoku in prepoznati materin glas. Ta je namreč v maternici otrokova najljubša glasba, ko mu ta govori ali poje. Druga najboljša izbira pa je poslušanje glasbe, ki je všeč mami in pri njej sproža pozitiven odziv, tj. zmanjšanje stresa, umiritev, sprostitev ipd. Kar ob glasbi čutimo mame, čutijo tudi otroci. Poslušanje glasbe v nosečnosti in v zgodnjem otroštvu pa stimulira otrokove možgane in spodbuja njihov razvoj.
Glasba nam je položena v zibelko
Raziskovalci so ugotovili, da so otroci rojeni s prirojenim občutkom za prepoznavanje ritma, da pri petih mesecih zaznajo razliko med dvema tonoma, pri šestih mesecih pa že kažejo jasno preferenco za glasbo, ki je značilna za kulturo, v kateri so se rodili. Ugotovili pa so tudi, da lahko pomirjujoča glasba pri nedonošenčkih (o)lajša hranjenje in izboljša njihove vitalne znake, kot sta srčni utrip in saturacija.
” Uho je prvo čutilo, ki se razvije in začne delovati že tri do štiri mesece pred rojstvom. “
Imamo “glasbene možgane”
Človeški možgani imajo torej sposobnost odzivanja in sodelovanja pri glasbi že pred rojstvom in nato skozi celotno življenje. Glasbeni nevropsihologi, ki se ukvarjajo s preučevanjem vpliva glasbe na možgane, to imenujejo »glasbeni možgani«. Ti zajemajo obsežne nevronske sisteme in vključujejo lokalno specializirana področja možganov. In čeprav je včasih veljalo prepričanje, da je glasba stvar desne hemisfere možganov, sodobna nevroznanost temu oporeka. Če bi k temu postavljali prispodobo, bi lahko rekli, da se naši možgani ob poslušanju ali igranju glasbe prižgejo kot lučke na novoletni smreki: pri zaznavanju in izvajanju glasbe se aktivirajo celotni možgani oz. možganski centri.
S tem ko otroci poslušajo glasbo – ali še bolje – aktivno sodelujejo pri glasbenem ustvarjanju, se jim povezujejo nevroni, njihovi možgani pa rastejo in se razvijajo. To se kaže kot pozitiven učinek na otrokovo ustvarjalnost, spomin, čustveno in prostorsko inteligenco, izvršilne funkcije, procesiranje govora, motorične spretnosti, samopodobo in nenazadnje boljše mentalno zdravje. Otroci vseh starosti se zmorejo izražati skozi glasbo, tudi dojenčki se ob glasbi zibajo ali mahajo v odziv na glasbo. Za izvajanje naslednjih glasbenih aktivnosti starši ne potrebujete nobenega glasbenega predznanja, ampak le ščepec ustvarjalnosti in pripravljenost preizkusiti nove stvari.
Kako izbirati glasbene aktivnosti in kdaj jih ponujati?
Dojenčki prepoznajo melodijo, prej kot razumejo pomen besed. Tiha in pomirjujoča glasba v ozadju lahko nanje deluje pomirjujoče, še zlasti v času umirjanja in uspavanja. Starši jim lahko pojejo kratke, preproste pesmice. Lahko jih tudi prilagodijo trenutni situaciji (t. i. situacijska pesem) in pojejo o kopanju, oblačenju ali pasenju kravic.
Malčki uživajo v gibanju ob glasbi, ki jim pomaga razviti motorične sposobnosti in jim omogoča, da vadijo samoizražanje. Zanje je izjemno pomembno ponavljanje pesmic, kar spodbuja pomnjenje in razvija jezikovne sposobnosti. Ob smešnih situacijskih pesmicah se malčki sprostijo, ob ritmičnih izštevankah pa se učijo ponavljati ritem s ploskanjem ali tapkanjem po predmetih. Ob petju poznane pesmi lahko spremenite eno besedo in opazujeto reakcijo (npr. Izidor kravice pasel).
Predšolski otroci uživajo v petju zaradi petja samega. Radi poslušajo svoj glas in ga raziskujejo, kaj vse zmore. Všeč so jim pesmi, kjer se ponavljajo besede in melodije, ki imajo jasen ritem in vsebujejo gibalna navodila (npr. Ko si srečen). Všeč so jim nesmiselne rime z ali brez glasbene spremljave. Ko z njimi pojete poznane pesmi, lahko spustite zadnjo besedo, ki jo nato dopolnijo sami (npr. Po lužah čof čof, pa kar brez ____).
” …naši možgani se ob poslušanju glasbe prižgejo, kot lučke na novoletni smreki,…”
Podari znanje. Podari moč.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.
že od
10,00 €
