Kaj se zgodi z dojenčkovimi možgani, ko mu pojemo, beremo ali se z njim pogovarjamo?
Kadar dojenčku ali otroku govorimo, pojemo ali beremo, so ton, hitrost, s katero se izražamo, in telesna govorica (predvsem obrazna mimika) zelo pomembni. Starši si želimo izkoristiti vsako priložnost, da otroka naučimo novih besed, še večjo vrednost pa takšnim interakcijam dodamo z očesnim stikom in dotikom. Takšna povezava med nami in dojenčkom ustvarja temelje za uspešno učenje v prihodnosti.
Ne glede na to, kaj počnemo (pomivamo posodo, menjavamo plenice, sestavljamo sestavljanko, masiramo stopala, pripovedujemo o svetu, ki nas obdaja), ko o početju pripovedujemo, dojenčku pomagamo v možganih ustvarjati pomembne povezave.
Kaj vse se dogaja v dojenčkovih možganih, ko se z njim ukvarjamo, se vpogovarjamo, mu pojemo ali beremo?
Dojenček se pripravi na učenje
Da bo otrok uspešno govoril in se besedno sporazumeval, je potrebno uporabo jezika vključiti v vsakodnevno življenje že zelo zgodaj. Pogovarjanje, petje in branje od rojstva naprej pomembno razvija dojenčkove možgane in pomaga k razvoju jezika, matematičnih, bralnih in socialnih veščin.
Dojenček zbira informacije
Biti čisto nov na svetu pomeni biti nenehno izpostavljen novim pogledom, vonjem, zvokom, občutkom, teksturam… Vsi ti dražljaji iz okolja stimulirajo možgane in pomagajo dojenčku, da si uredi svet okoli sebe. Čeprav so na voljo super igrače in celo risanke za dojenčke, ki pomagajo k razvoju teh veščin, pa so dojenčkovi možgani naravnani na prejemanje informacij od ljudi, ki so jim blizu (ne od predmetov ali animacij), posebno staršev.
Ustvarjajo se nevronske poti
Najbolj dramatično obdobje razvoja možganov je med rojstvom in petim letom starosti. V tej fazi rasti možgani ustvarjajo ključne povezave, nevronske poti z zelo veliko hitrostjo. Jezik spodbuja nastanek novih nevronskih poti in več, kot je teh poti razvitih, več se vaš dojenček skozi čas nauči.
Besednjak se veča
Več, kot govorimo z dojenčkom, ali z drugimi ljudmi, ko smo ob dojenčku, več kot ga z razlago vključujemo v vaša hišna opravila, več besedam, kot bo izpostavljen, večji vpliv bo to imelo nanj dolgoročno. Otroci do tretjega leta starosti, ki odraščajo v družinah, kjer se veliko pogovarjajo, lahko slišijo 30 milijonov VEČ besed, ki so jim namenjene, kot tisti otroci, ki odraščajo v manj zgovornem okolju. Vse te besede neposredno spodbujajo kognitivni razvoj dojenčka.
Dojenček razume matematične koncepte
Vsakodnevna kakovostna jezikovna kopel, v kateri dojenček uživa, ko se z njim pogovarjamo ali nas posluša, ko govorimo z drugimi, je zelo dobra predpriprava na branje. Močni temelji za matematične veščine pa se gradijo z uporabo določenih konceptov v pogovoru z našim dojenčkom. Na primer – glasno štetje na igriv način ali še bolje v pesmici, pomaga spodbujati pripravljenost na matematiko, ko bo zrel za šolanje. Če pa dojenčka učimo, recimo štetja, preko dotika, s pomočjo masaže dojenčka, pa se bo dejansko naučil 70% več.
Dojenček si ustvarja močne socialno-čustvene veščine
Upravljati s čustvi in krmiliti skozi padce in vzpone v življenju je enostavneje, kadar ima otrok močne temelje, na katerih lahko gradi. Ljubeče, jezikovno bogato okolje in pozitiven odnos med staršema in otrokom, pomembno vplivajo na otrokovo zaupanje v jezik in socialno čustveni razvoj. Ves ta kakovosten odnos, ki ga imamo s svojim dojenčkom, krepi njegov uspeh in srečo ne le v obdobju otroštva, pač pa naprej v odraslo dobo.
Razvije spretnosti dobrega odločanja
Srkanje številnih besed v zgodnji starosti je lahko ključ do tega, da vzgojimo otroke, ki se bodo znali dobro odločati. Otroci z dobro razvitimi socialno-čustvenimi sposobnostmi, kot mladi odrasli manj verjetno sodelujejo pri tveganem početju. Ko imajo otroci v sebi dobre temelje zaupanja, so samozavestni v sprejemanju pametnih odločitev.
Možnost za dosežke in govorne sposobnosti se povečajo
Razumeti pomembnost zgodnjega razvoja jezikovnih veščin je možno skozi način, ko jezik ni bil spodbujan v zgodnjem otroštvu. Preprosta dejanja, kot so očesni stik, držanje za roke, masaža, odziv na dojenčkovo čebljanje in pogovarjanje čez dan, so vse načini, s katerimi starši pomagamo svojemu otroku k razvoju jezika, k uspehu med šolanjem, samozavesti in odgovornosti v odrasli dobi.
Slišati svojega otroka spregovoriti prvo besedo je ena najlepših izkušenj v starševstvu in pot do prvih izrazov in stavkov tlakujemo starši prav s tem, ko z otrokom kakovostno preživljamo skupen čas. Dati otroku na voljo slišati kolikor veliko besed je le možno, krepi njegove jezikovne sposobnosti, še preden bo začel govoriti.
Renata Kocbek Mikložič
Sem mama dvema otrokoma, ki me bogatita v ljubezni, potrpežljivosti in smehu. Sem učiteljica masaže za dojenčke in z veliko predanostjo učim starše dojenčkov starodavno umetnost povezovanja in dotika – našega prvega jezika. Veselim se vsakega novega rojstva in svežega deteca. Rada pomagam mamam, ki jih pestijo težave pri dojenju. Z masažo dojenčka in njenimi koristmi želim spoznati starše, da to krasno darilo predajo svojemu otroku in z njim gradijo ljubeč, varen in zaupanja vreden odnos.
Podari znanje. Podari moč.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.
že od
10,00 €
