Strah pred porodom: kako vpliva na potek
Strah pred porodom lahko negativno vpliva na napredovanje in na celotno izkušnjo poroda. Fiziološki pojav, ko lahko zaradi strahu porod napreduje počasneje ali se celo ustavi, lahko opazujemo pri živalih, ki nagonsko ustavijo rojevanje, kadar jim preti nevarnost. Enak odziv je opaziti pri porodnicah, ko prispejo v porodnišnico. Čustvene spremembe pomembno vplivajo na fiziološko stanje bodoče mamice.
Porodnišnice in strah pred porodom
Znanstvene študije kažejo na določene hormonske spremembe, ki se zgodijo, kadar so prisotni strah pred porodom, stres in zaskrbljenost. Adrenalin je nasprotnik oksitocina, ki ga tvori naše telo za spodbujanje krčenja materničnih mišic. Med porodom izločeni hormoni kateholamini, kamor prištevamo epinefrin, norepinefrin in dopamin, so odgovorni za tako imenovani fetalni distres in težaven porod. Kadar je porodnica zaskrbljena ali prestrašena, se začnejo v njeno kri izločati kateholamini, ki prehajajo tudi v posteljico in vplivajo na otroka v maternici. V takem primeru je tveganje za fetalni distres in posledično razlog za medicinsko poseganje v porod, večje.
Strah pred porodom, ki ga dandanes ženske občutijo, je prisoten zato, ker so ženske in porode prestavili iz njihovega naravnega okolja. Neinformiranost nosečnic in nezaupanje vase in v sposobnosti ženskega telesa povzročata strah, zaradi česar se tvorijo hormoni, ki povzročajo zaplete, ti pa vodijo do medicinskega poseganja v porod. Tako postane porod medicinski dogodek.
Naše misli in živčni sistem
Avtonomni živčni sistem uravnava življenjsko pomembne funkcije organizma, kot so srčni utrip, dihanje, krvni tlak, prebava in presnova. Da bi razumeli vpliv stresa na potek poroda in na drugi strani vpliv umirjenosti in zaupanja vase, si poglejmo dva podsistema avtonomnega žičnega sistema – simpatični in parasimpatični živčni sistem. Simpatični živčni sistem je odgovoren za preživetje in deluje kot obrambni sistem telesa. Vzdraži se pod vplivom stresa, strahu, nevarnosti, ki je lahko resnična ali le namišljena. V telesu v hipu ustvari tako imenovani »beži, bori se, otrpni” odziv. Telesni sistemi, ki niso nujni za preživetje (med njimi tudi reproduktivni organi – maternica), se izklopijo, arterije, ki nenujne organe preskrbujejo s kisikom in hranili, se zaprejo. Znajdemo se v »emergency room«. Tukaj naj ne bi preživeli več kot 2-5% našega časa v življenju.
Nasprotno pa parasimpatični živčni sistem zagotavlja telesu in umu harmonijo in uravnoteženost. Upočasni utrip srca, umirja, ohranja nas v stanju dobrega počutja. V takem stanju bi naj bili 95-98% našega časa.
Kako je to povezano z rojevanjem?
Simpatično živčevje se ne odziva zgolj na resnične nevarnosti, pač pa tudi na namišljene grožnje. Negativna sporočila, ki jih je bodoča mama deležna, postanejo zanjo, v končni fazi, nevarnost. Kajti sčasoma negativna sporočila postanejo njeno prepričanje, vplivajo na njeno čustveno stanje in na še nerojenega otroka. In ko se porodnica poda na pot poroda z nerešenimi in nepredelanimi strahovi, je njeno telo že v stanju bega ali boja, po krvi pa zakrožijo kateholamini. Kadar ne beg ne boj ne prideta v poštev (porod), telo izbere tretjo možnost – zmrzne. Arterije, ki vodijo do maternice, se zožijo. Maternica ostane brez dotoka sveže krvi – kisika in hranil, ki so vitalnega pomena za delovanje materničnih mišic. Spodnja krožna mišična vlakna ob materničnem vratu se stisnejo, namesto, da bi se sprostila in odprla. Zgornja vzdolžna mišična vlakna ne morejo pritegniti spodnjih krožnih navzgor, saj so le-ta zategnjena in nesproščena. Maternični vrat ostane napet in tesno zaprt.
Porodnica, pri kateri ti dve mišični skupini delujeta ena proti drugi, doživlja močne bolečine. Kaj pa otrok, ki je na poti na svet? Zgornje vzdolžne mišice ga potiskajo z glavico navzdol, vendar je pot zaprta. Bolečino občutita oba, poleg tega pa se porod lahko upočasni ali celo ustavi. Ker maternica ni preskrbljena s kisikom, ga začne primanjkovati tudi otroku. Običajno se takrat začnejo intervencije, ki se pogosto valijo kot snežna kepa.
Mir, sproščenost, nežna spodbuda
Vse, kar porod potrebuje, vse, kar potrebujeta ženska, ki rojeva in njen otrok, ki se rojeva, je zavedanje o tem, kako pomemben je mir, sproščenost, nežna spodbuda. To pa so dejavniki, ki dejansko omogočijo porodu, da se odvija v ritmu ženske in otroka, ki valovita po POTI PREHODA.
Ničesar ne moremo storiti, da bi popravili na milijone žalostnih in s strahom prežetih porodnih zgodb. Toda z zavedanjem in znanjem o tem, kaj strah je in kako vpliva na potek poroda, smo korak bližje k sproščenemu in izpolnjujočemu porodu.
Vir: Hypnobirthing the Mongan Method – Marie F. Mongan
Renata Kocbek Mikložič
Sem mama dvema otrokoma, ki me bogatita v ljubezni, potrpežljivosti in smehu. Sem učiteljica masaže za dojenčke in z veliko predanostjo učim starše dojenčkov starodavno umetnost povezovanja in dotika – našega prvega jezika. Veselim se vsakega novega rojstva in svežega deteca. Rada pomagam mamam, ki jih pestijo težave pri dojenju. Z masažo dojenčka in njenimi koristmi želim spoznati starše, da to krasno darilo predajo svojemu otroku in z njim gradijo ljubeč, varen in zaupanja vreden odnos.
Podari znanje. Podari moč.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.
že od
10,00 €
