Ko zaradi smrti otroka ostaneš gol pred svetom in samim seboj
Izgubiti ljubljeno osebo je boleča izkušnja, ki te zaznamuje. Zaveš se minljivosti v polnosti njenega obsega, življenje in smrt dobita nov pomen. Če umre otrok, pa je to toliko bolj kruta in pretresljiva izkušnja. Naši otroci so biološki del nas in osmišljajo naš kozmični pomen. Zato je izguba otroka z vidika starša najgrozljivejša možna izkušnja.
Gre za šok… Potres, ki sesuje tebe in tvoj svet, kot veter podre hišico iz kart. Svet zunaj funkcionira, življenje gre naprej. Ti pa izgubiš vse. Upanje in obeti za prihodnost postanejo le boleči spomini in nedosegljivi ideali. Vse, kar si do sedaj bil, ali si dosegel, je nepomembno. Tvojo identiteto preplavijo bolečina, obup in otopelost.
Ciklično vračanje žalosti
Začetni šok ob smrti otroka s časoma nadomesti spoznanje dokončnosti, ki jo je izguba prinesla. Običajno se s tem žalovanje šele začne. Občutki (žalost, jeza, krivda, obup) prihajajo postopoma, v intervalih in se ciklično vračajo. Postopnost prihajanja težkih občutij je izjemnega pomena. Z začetnim stanjem šoka (6-8 tednov) in s postopnim doziranjem bolečine nas namreč naš biološki ustroj ščiti, da izgubo otroka sploh lahko preživimo.
Smrt otroka se občuti kot izguba hrepenenj in načrtov (prihodnosti), tal pod nogami (sedanjosti) in vsega do takrat poznanega ter oprijemljivega (preteklosti). Svet postane nadvse surov. Ti pa stojiš pred njim gol in brez zatočišča. Si izjemno ranljiv in čutiš tako intenzivno, kot bi se ti čuti izostrili na deseto potenco. Vse, kar čutiš, je ostrina bolečine, malodušje obupa in vdanost nemoči.
Običajno naj bi se starši, ki smo izgubili otroka, s tisto najhujšo bolečino in akutnim žalovanjem soočali približno leto do dve po smrti otroka. Žalovanje se nadaljuje tudi v kasnejše obdobje, a pogosto v manj intenzivni in drugačni obliki. Vendar receptov ni, saj je žalovanje za vsakega posameznika lasten in drugačen proces. Lahko traja krajše ali daljše obdobje, pa to še ne pomeni, da je patološko. Pri tem je dobro vedeti, da s časoma bolečina ni več tako intenzivna, da pa v celoti verjetno nikoli ne izgine. Prišli bodo lažji in težji dnevi, vendar bo težkih postopoma manj oz. bodo krajši. Otroka, ki je odšel mnogo prekmalu, bomo starši vedno pogrešali.
Dovolite si čutiti in prečutiti
Če se soočate z izgubo otroka, vedite, da je to, kar se vam je zgodilo, nadvse krivično in se ne bi smelo dogajati. Ne gre za kazen in prav z ničemer si tega niste zaslužili. Vso pravico imate, da se jezite na življenje, usodo … Boga?! Dovolite si jeziti se in jokati. Če tako čutite, povejte svojo zgodbo točno tolikokrat, kot jo morate povedati. Potopite se v svoje občutke, dovolite jim, da so del vas in izrazite jih. Strah, da vas bodo čustva preplavila in da bo samo slabše, je odveč. Ko si boste dovolili čutiti vso bolečino, ki je v vas, ko ta ne bo več omejena ali potisnjena pod preprogo, takrat vam bo odleglo. Seveda vam ne bo odleglo takoj in za vedno, ampak postopoma boste dali svojim občutkom prosto pot in ti bodo odtekli. Vi pa boste svobodnejši. Priporočam, da se obdate z ljubečimi in razumevajočimi ljudmi. Sočutje drugih je izjemno darilo in deluje kot obliž na rano. Vendar zavedajte se, da največ sočutja in nežnosti podarite sami sebi s tem, da se sprejmete prav v vsem, kar ob tako tragični izgubi čutite.
Niste nori. Vse kar doživljate, je normalno. Čeprav se verjetno tako počutite, niste sami. Četudi okolica mogoče vašega otroka ne priznava, je vaša ljubezen do njega ali nje večna in nihče vam je ne more vzeti. Vi ste mama in vi ste oče! Vajin otrok pa bo v vajinih srcih za vedno.
Teja Juvan
Sem vzgojiteljica, bodoča psihoterapevtka in pripovedovalka zdravilnih zgodb (po metodi Susan Perrow). Predvsem pa sem mama angelski hčerki, ki ni več v mojem naročju, ampak me čaka za mavrico. Smrt otroka je v naši družbi tabu tema, o kateri ne želimo govoriti. Zato starši umrlih otrok v svoji stiski prepogosto ostanemo sami. Žal smo deležni izogibanja pogovoru o otroku in naši izkušnji. Zato želim o smrti otrok spregovoriti naglas. Želim, da smo starši umrlih otrok slišani. Želim, da se kot družba naučimo poslušati in biti v oporo tudi takrat, ko je težko in ko ostanemo brez besed. Tudi mi smo starši in radi govorimo o svojih otrocih. Dovolite nam!
Podari znanje. Podari moč.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.
že od
10,00 €
