Materino telo kot dojenčkov termostat
Preden so ljudje nehali živeti v stiku z naravo in s samimi s seboj, so nosili svoje dojenčke gole v stiku s svojo kožo in na toplem pod kožami živali. Tako so pomagali svojemu dojenčku ohranjati telesno temperaturo na najboljši možni način – s telesno toploto. Ponoči sta se mama in dojenček tesno privila drug k drugemu pod kožo živali in dojenčka je grel najučinkovitejši in najboljši možni grelec – materino telo.
Dotik nas greje
Naš prvi jezik je dotik in prva izkušnja je toplota, ki jo dobimo od tesnega stika drugega telesa. Več kot imamo kožnega stika, več prejemamo toplote, bolje se počutimo, ko toplota drugega telesa prehaja v nas. Nas greje, pomirja, tolaži in zdravi naše čustvene rane. Nadvse prijeten občutek nas obdaja, kadar smo goli v objemu, kajti senzitivnost naše kože je večja, kadar nam je toplo, saj se v naši koži aktivira veliko več receptorjev za dotik. To velja tako za dojenčke kot tudi za odrasle.
Kljub temu zelo malo staršev spi golih s svojimi dojenčki, prižetimi ob toplo kožo. Če bi, bi nam bilo jasno, da je narava ustvarila materino telo kot naravni termostat za novorojenčka. Človeške novorojenčke uvrščamo med tiste vrste sesalcev, ki se rodijo zelo nedozoreli in poleg vsega ostalega še niso sposobni vzdrževati svoje telesne temperature. Novorojenčku, ki ga zebe, se poveča proizvodnja toplote, ki ni povezana z aktivnostjo mišic ali drgetanja. Temu pravimo netresava termogeneza.
Termogeneza ali proces proizvajanja toplote
Kadar odraslega človeka zebe, začne drgetati. Z drgetanjem (tresava termogeneza) poveča mišično aktivnost in tako ustvarja toploto, ki ga greje. Pri novorojenčkih se takšen mehanizem proizvajanja toplote ne zgodi, saj pri njih zaradi relativno malo skeletnega mišičja to ni učinkovit način proizvajanja toplote. Pri dojenčkih je primarna metoda tvorjenja toplote netresava termogeneza. Toplota se ne proizvaja z drgetanjem kot pri odraslem, pač pa s presnovo rjavega maščobnega tkiva, ki zviša telesno temperaturo, ko toplotni receptorji v koži zaznajo temperaturo kože med 35 in 36°C. Rjavo maščobno tkivo je zelo prekrvavljeno in ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature pri dojenčkih. V dojenčkovem telesu se rjavo maščobno tkivo nahaja na zadnji strani vratu, med lopaticama, pod pazduhama, okoli ledvic, ob prsnici in vzdolž trebušne aorte. Neprekinjen stik prednjega dela telesa dojenčka (kjer je manj rjavega maščobnega tkiva) z mamo ali očetom, je velikega pomena za ohranjanje njegove telesne temperature. Razlog za večjo izgubo toplote pri dojenčkih je večje razmerje med telesno površino in volumnom telesa kot pri odraslem človeku. Toploto dojenček izgublja tudi preko kože, ki ni poraščena z dlakami in ima malo podkožnega maščevja. Prav tako je njegovo živčevje še nerazvito in se zato ne odziva dovolj hitro na okoljske spremembe temperature.
Kako je pri nedonošenčkih?
Nekateri novorojenčki nimajo zadostnih depojev rjavega maščobnega tkiva. Nedonošenčki se običajno rodijo še preden se zaloge rjavega maščobnega tkiva napolnijo. Kadar je rast otroka v maternici omejena, to vpliva na osiromašene zaloge rjavega maščevja še pred rojstvom. Novorojenčki, ki so dalj časa izpostavljeni hladu, porabijo zaloge rjavega maščevja in se ne bodo mogli več ogreti, če se takšen temperaturni stres ponovi. Nedonošenčki še bolj kot donošeni dojenčki nujno potrebujejo stik kože na kožo, da lažje ohranjajo svojo telesno temperaturo stabilno.
Mama je dojenčkovo gnezdo
Mame sesalskih mladičev, ki pridejo na svet nerazviti, gradijo gnezda, v katerih s svojo telesno toploto grejejo svoj zarod. Pri človeku je gnezdo za novorojenčka materino telo.
Ko si mama položi svojega dojenčka na prsni koš, začne dojenčkov trebušček, ki ima malo maščobe, sprejemati toploto z materninega trebuha in jo izgublja počasneje. Kadar so zdravi, donošeni novorojenčki ločeni od svoje mame, jim telesna temperatura pade za celo stopinjo. Te izgube ne nadomestijo kljub grelnikom, pod katerimi ležijo, ko jih porodnišnično osebje preglejuje po porodu. Četudi je temperatura grelnika enaka temperaturi materinega telesa. Zaradi ločitve od matere se novorojenčku začne sproščati stresni hormon kortizol. Novorojenček se na ločitev od mame odzove kot na nevarnost.
Bolj zgodaj kot novorojenčku omogočimo stik kože na kožo z mamo (ali očetom), enostavneje bo vzdrževal svojo normalno telesno temperaturo.
Nagon po preživetju ostaja
Ko se otrok rodi in se rodi tudi mama, sta njuna pravica in preživitveni nagon tista, ki bi jima morali slediti. Kjerkoli že se je porod odvil. Zdrav, donošen otrok, ki pride iz toplega varnega zavetja maternice, potrebuje samo mamo, toploto in mehkobo njene kože, njen dotik, glas, vonj. To ga po naporni poti rojstva pomiri in ga navda z občutkom domačnosti in varnosti. Ga greje. Novorojenčka se da pregledati tudi pri mami. Stehtati in izmeriti pozneje in ne takoj po rojstvu. Saj se ne bo v tem času na dojki poredil ali zrasel. Tudi njegova hrbtenica je še ukrivljena in tako še ni pripravljena se zravnati za pregled novorojenčka na ravni podlagi, prisilno ležečega na hrbtu.
Kljub temu, da ne živimo več v divjini in da se z naravo in plenilci ne borimo več za preživetje, kljub oblačilom in naprednim tehnologijam, je naš preživitveni instinkt prav takšen, kot je bil pred kakšnima dvema milijonoma let. Naravna biološka potreba novorojenčka po kožnem stiku s svojo mamo je ostala.
Renata Kocbek Mikložič
Sem mama dvema otrokoma, ki me bogatita v ljubezni, potrpežljivosti in smehu. Sem učiteljica masaže za dojenčke in z veliko predanostjo učim starše dojenčkov starodavno umetnost povezovanja in dotika – našega prvega jezika. Veselim se vsakega novega rojstva in svežega deteca. Rada pomagam mamam, ki jih pestijo težave pri dojenju. Z masažo dojenčka in njenimi koristmi želim spoznati starše, da to krasno darilo predajo svojemu otroku in z njim gradijo ljubeč, varen in zaupanja vreden odnos.
Podari znanje. Podari moč.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.