Vnetje dojk oziroma mastitis – kako si lahko naravno pomagam?

Premalo dojenja, črpanje, modrci s kostjo

Za vnetje dojk oziroma mastitis sta možni dve vrsti vzrokov: eno so fizični, vendar tudi psihični niso nezanemarljivi. Največkrat pride do vnetja zaradi zastoja mleka, ki je pogosto posledica uvajanja urnika in dojenja na dve, tri ure. Ker otrok ne sesa redno, so dojke prepolne. Temu se izognemo tako, da čim prej po porodu otroka pristavimo in ga pristavljamo vedno, ko pokaže interes (godrnjanje, kremženje, izplazenje jezička, jok je že skrajni signal za lakoto, takrat smo že zelo pozni). V “normalnih” pogojih ob dojenju na otrokovo pobudo do močnejših neskladij med povpraševanjem in ponudbo ne pride pogosto. Če je naš otrok zaspanček, prevzamemo pobudo za dojenje mi in ponujamo čim večkrat ter otroka po potrebi tudi budimo – otrok naj ima vsaj 8 podojev na dan, še bolje 10 ali 12.

Včasih so vzrok za mastitis tudi pretesni modrci s kostjo ali ležanje na trebuhu.

Utrujena, neprespana mama?

Drug spekter vzrokov za vnetje dojk predstavljajo psihološki vzroki. Zelo pomembno je, da dovolj počivamo, dobro jemo in skrbimo zase. Samo mama, ki skrbi zase, bo lahko skrbela tudi za otroka. Vzroki za vnetje dojk niso (vedno) samo fizični, velikokrat se navzven na telesu pokaže samo notranje dogajanje – pretirana skrb, morda podzavestno kakšne skrbi. Prsi so “ženska prva linija obrambe”: ko ne skrbimo dovolj zase (psihično in fizično), se telo upre. Običajno se mastitis pojavi takrat, ko si mama naloži več, kot je dobro zanjo, npr. ob kakšnem praznovanju, načrtovanju aktivnosti, čustvenem stresu ali ob bolezni, ki je ne preleži.

Ukrepi, ko se mastitis že nakazuje

Ko se nakazujejo prvi simptomi v obliki rdečine na (trdi, napeti) dojki, rahle povišane temperature, slabega počutja, ali ko do mastitisa že pride, je pomembno, da počivamo. Priporočljivo je, da spremenimo položaj dojenja: otroka namestimo tako, da bo njegova spodnja ustnica na prizadetem mestu, saj jo bo s sesanjem masiral in tako praznil tisti del dojke, kjer so vodi zamašeni. En tak položaj je na vseh štirih, ko je otrok pod nami. Tako otrok stimulira zgornji ali spodnji del dojke, odvisno, kako je obrnjen. Druga možnost je položaj “nogometna žoga”, ko je otrokova glava med prsmi, telo gre pa nazaj pod našo roko. V tem primeru bo otrok s spodnjo čeljustjo najbolj stimuliral naš zunanji del dojke. Tak položaj je sicer primeren tudi za sočasno dojenje dveh otrok.

Pri blaženju mastitisa si pomagamo tako, da v modrc damo pretlačene zeljne liste (ki smo jih prej potolkli ali popraskali) ali pa dojko ovijemo s skuto, čez in čez pa damo folijo za živila. Pomagajo tudi obloge z glino.

Pred podojem uporabite tople obkladke, potem pa dojke zmasirajte na zamašenem delu od zgoraj navzdol proti bradavici. Segrevamo si jih lahko pod tušem – masaža bo potekala lažje, če bomo masirale na primer s ploščico kakavovega masla, tako bo lepše drselo. Vsekakor pa bodimo sočutne do sebe. Temperatura vode naj bo samo tako vroča, kot jo zmoremo prenesti: pazimo, da se ne poparimo. Po podoju damo na dojko hladne obkladke.

Pri vnetjih lahko za lažje okrevanje uživamo tudi ekstrakt oljčnih listov, trikrat na dan po dve kapsuli, zraven pa je potrebno veliko piti, sicer lahko pride do dehidracije. Oljčni listi so znan naravi antioksidant; pomagajo telesu, da se samo pozdravi, zraven tega pa se tudi psihično počutimo bolje.

Nekaterim mamam pomaga tudi bownova terapija.

Zdravniki za mastitis pogosto predpišejo antibiotik, ob čemer je potrebno vedeti, da vnetja ne pozdravi vedno do konca, zato se mastitisi lahko ponavljajo, poleg tega pa antibiotik poruši črevesno floro. Če imamo torej težave z mastitisi ali zgolj s prenapetimi dojkami, potem dojimo pogosto: pristavljanje je ključ do mirnega dojenja; dojke si lahko tudi masiramo in ročno iztiskamo mleko, obvezno pa počivamo, veliko pijemo in jemo.