Veliko žensk se že ob koncu nosečnosti in v prvih dneh po porodu sreča z nastavki za dojenje. Včasih so kot del opreme za porodnišnico omenjeni na seznamih šol za starše. Ob prvih težavah z dojenjem jih priporočajo že v porodnišnicah in potem patronažne sestre ob obiskih na domu. Boleče bradavice, otrok noče sesati, joče, preveč spi … in že vam rečejo, poskusite z nastavki za dojenje. Dejstvo pa je, da v večini primerov nastavki za dojenje niso nujno potrebni. In tudi niso vedno najboljši ukrep.
Aleksandra Brlan
Kaj so nastavki za dojenje in kako jih uporabljamo?
Nastavek je silikonska umetna bradavica, ki jo nosimo čez bradavico dojke med dojenjem. Umetna bradavica mora po velikosti ustrezati materini bradavici in otrokovim ustom. Nastavki za dojenje torej ne smejo biti niti preveliki niti premajhni, saj sta v teh primerih dojenje in iztekanje mleka otežena. Dolžina vršička mora biti dovolj velika, da seže otroku dovolj globoko v usta, da spodbudi sesanje. Ne sme pa segati pregloboko, saj bi to otroka sililo v davljenje. Nastavkov vršiček naj bi segal nekje do točke v otrokovih ustih, kjer se srečujeta trdo in mehko nebo. Tam namreč med sesanjem potekajo močni dražljaji, ki pomagajo, da pride do izcejalnega refleksa. Možno je, seveda, da nastavek ne ustreza obema, mami in otroku. Takrat je potreben še posebej tehten premislek, katero velikost in obliko nastavka uporabiti, da ne bi ogrozili dojenja.
Za smotrno uporabo nastavkov bi moral vedno obstajati jasen razlog, odločitev za uporabo pa sprejeta po dobrem premisleku in posvetu s strokovnjakinjo ali strokovnjakom za dojenje, saj je ob uporabi nastavka možen manjši izkoristek sesanja in dojenja in s tem manjši prirast teže. V izogib temu, je dobro spremljati, koliko otrok lula in kaka v 24-tih urah. Minimalno naj bi lulal vsaj 5-7x, kakal pa vsaj 3-4x v 24-ih urah v prvem mesecu. Kasneje odvajanje blata poteka redkeje, ponavadi enkrat dnevno oziroma zelo različno, zato lahko ob uporabi nastavkov opazujemo tudi prirast teže. Pri tem pa moramo biti previdni, da ne zaidemo v začaran krog tehtanja, saj le-to lahko privede do še dodatnega stresa, kar lahko vpliva na učinke dojenja.
Kdaj in kako?
Pri prvih podojih se je bolj smiselno najprej temeljito posvetiti dojenju brez nastavkov in odkrivanju morebitnih vzrokov za težave pri dojenju (priraščen jeziček, otrok izplazi jezik ali ga tišči nazaj, druge značilnosti, ki ovirajo dojenje). V tem času lahko morda otročka dohranjujemo z izbrizganim mlekom z načini, ki ne ovirajo dojenja (po sondi, brizgi, z žličko, iz kozarčka). Nastavki za dojenje so morda smiselni kot začasen ukrep, ki pripomore k reševanju težav v prid dojenja. Vedno pa je treba vzeti v obzir konkretno situacijo in prilagoditi reševanje težav v korist konkretnega doječega para. Posploševanje, da bodo nastavki rešili boleče bradavice pri vsaki mami, je torej neumestno, sploh če ne vemo, za kakšno ozadje težav gre. Najprej vedno opazujemo dojenje in pristavljanje, da lahko čim prej popravimo neustrezne položaje. Vemo namreč, da so nepravilni položaji dojenja in priraščen jeziček velikokrat tisti pravi vzroki za težave z dojenjem. Nastavki za dojenje naj bodo tako raje med zadnjimi možnostmi, potem ko smo naredili že vse druge ukrepe, da bi izboljšali dojenje.
Slabe lastnosti nastavkov za dojenje
Pri uporabi nastavkov je stik med otrokovimi usti in jezikom ter mamino dojko slabši. Zato lahko pride do zmanjšanega učinka dojenja. Možni so pojavi zamašenih vodov in mastitisa, če nastavki onemogočajo izcejanje mleka. Ob tem je seveda možen tudi manjši prirast teže, težave s požiranjem zraka med sesanjem, posledično pa tudi prebavne težave, kot je npr. refluks.
Najpogostejše težave in reševanje brez uporabe nastavkov
Zavračanje dojenja, spuščanje dojke, cmokanje, boleče bradavice, bolečina med dojenjem, refluks
V tem primeru gre lahko za priraščen jeziček ali priraščeno ustnico, lahko pa tudi za kakšno drugo otrokovo obrazno značilnost, ali pa gre morda za napačen položaj pri dojenju. Otroka naj pregleda pediater ali drug strokovnjak, ki pozna značilnosti priraščenosti jezika in/ali ustnice. Možen je prerez vezice pod jezikom. Če so težave z dojenjem velike, ukrepajmo hitro. Mame se moramo zavedati, da je dojenje otrokova osnovna potreba in izvorna pravica, težave z dojenjem pa je zato treba jemati resno in zahtevati nujno obravnavo. Uporaba nastavkov v tem primeru naj bo začasna rešitev, poleg tega se poslužujmo predvsem pogostega dojenja in dojenja v polsnu, ter položajev za dojenje, ki otroku omogočajo boljše prisesanje (dojenje v bolj pokončnem položaju, biološki položaj, dojenje na okobal – ta položaj je nekoliko zahteven, a se ga da izvajati precej uspešno). Izvajamo lahko tudi vaje za učenje sesanja (mezinec nežno vtaknemo v otrokova usta med jezik in nebo, nežno pritisnemo navzdol in navzven; večkrat ponavljamo).
Slabše prisesanje, nezainteresiranost za dojenje, prekratko sesanje, veliko spanja
V prvih dneh po porodu so lahko dojenčki nezainteresirani za sesanje, če so med porodom in/ali po njem prejeli zdravila ali bili deležni medicinskih postopkov. Vse omenjeno lahko vpliva na začetke dojenja (narkotiki za lajšanje bolečin, večje količine dodatnih tekočin, ki jih mati prejme intravenozno, aspiracija dihalnih poti idr.), lahko tudi zaradi zlatenice. V vseh teh primerih je čimprejšnje dojenje in spodbujanje dojenja tisti prvi ključ do dobrega začetka! Dojimo na vsak najmanjši znak in izvajamo ukrepe za spodbujanje dojenja. Lahko izvajamo tudi vaje za učenje sesanja, a raje pustimo, da otrok čimveč sesa dojki, zato da pri tem prejme tudi mleko.
Oblika maminih bradavic
Naj bodo ploske, velike, majhne, vbočene, kratke … vsaka dojka in vsaka bradavica je zmožna dojenja, če je to prva od ponujenih možnosti za dojenčka. V teh primerih naj bo uporaba nastavka res zadnja možnost, saj je najbolj pomemben prav stik otrokovih ust in jezika s točno tako bradavico, kot jo je dala narava. Res je, da bo dojenček morda potrebovall kar nekaj časa, da se bo privadil na specifičnost bradavice, a vztrajnost matere in dobra podpora strokovno usposobljene osebe za dojenje pripomoreta k dobremu začetku in nadaljevanju dojenja. Če ima mama veliko mleka, si ga lahko nekaj načrpa in ga otročku, ki se še uči sesanja na specifični obliki bradavice, ponudi z načini, ki ne ovirajo dojenja (sonda, brizga, žlička, lonček, prstno hranjenje, …).