Ne po steklenički!
Zakaj ne po steklenički?
Dojenje in sesanje stekleničke se močno razlikujeta. Medtem ko se mora dojenček za mleko iz dojke potruditi, mu iz stekleničke steče praktično samo od sebe. Pasivno leži v naročju in je hranjen, mleko pa teče skoraj pod kotom 45°. Pri sesanju stekleničke s sprednjim delom jezika pritiska na cucelj, medtem ko pri dojenju ustvarja podtlak z zadnjim delom jezika.
Ker je sesanje po steklenički zanje lažje, se dojenčki pogosto ne želijo več dojiti ali se dojijo samo tako dolgo, dokler je pretok mleka močan. Sesalna zmeda se pri enih izrazi močneje, pri drugih na primer sploh nikoli.
Kaj torej še obstaja?
Če je potrebno dohranjevanje dojenčka, mama pa želi dojenje ohraniti, lahko to stori na veliko drugih načinov.
1. Lonček/kozarček
Že novorojenčki znajo piti z lončka. Ta naj bo majhen z malim premerom. Otroka primite v naročje in ga nekoliko dvignite, da ne leži povsem horizontalno. Roke lahko prekrijete s plenico iz blaga, da s svojimi refleksi ne polije vsebine lončka. Počasi ga nagibajte, da otrok sam v svojem ritmu srka mleko.

Foto: mama’s milk, no chaser
Videoposnetek hranjenja po lončku si lahko ogledate tukaj.
2. Žlička
Tudi pri tem načinu imate otroka malo višje, enako kot v prvem primeru. Dohranjevanje dojenčka preko žličke je drugačno kot preko stekleničke: jezik mora potisniti bolj ven, saj z njim vsebino žličke praktično posesa, položaj jezička pa tako je v resnici bolj podoben dojenju kot hranjenju po steklenički.
3. Dohranjevanje dojenčka po cevki
Gre za način dohranjevanja, pri katerem otrok sesa dojko, dodatno mleko pa dobiva po hranilni sondi, ki je speljana preko mamine bradavice v kotiček otrokovih ust. Vedno ko otrok sesa dojko, mu hkrati priteka tudi mleko preko cevke. Tako je nagrajevan za trud in delo, istočasno pa mamino telo dobiva vzpodbudo, da naredi še več mleka. Dojke namreč delujejo po principu povpraševanja in ponudbe: kolikor so stimulirane, toliko mleka proizvedejo. Če bi otroka najprej podojili, potem pa mu dali stekleničko (ali lonček ali žličko), bi dobilo mamino telo informacijo, da je količina mleka zadostovala – otrok se je namreč dojil samo nek krajši čas in potrebe po več mleka ni bilo. Mama si lahko sicer po podoju še črpa, a to je naporno delo, ki zahteva veliko energije in časa in je pogosto tudi brezplodno.
Z dohranjevanjem na cevki v resnici ustvarjamo podaljšano povpraševanje, kajti otrok sesa še takrat, ko je mleka v dojki malo in bi se sam morda že odstavil. Tako pa med sesanjem dobiva dodatno mleko, zaradi katerega ne izgubi potrpljenja in volje do sesanja, v dojkah pa bo zaradi povečanega povprašenja že pri naslednjem podoju več mleka.
Cevka mora biti seveda nameščena na nek vir mleka. Možnosti je več. O SNS sistemu smo na tej strani že pisali, gre za kupljen pripomoček, ki je sestavljen iz posodice za mleko, ki si jo mama obesi okoli vratu, ter cevk treh različnih debelin (za prilagajanje glede na situacijo).

SNS sistem. Foto: Ines images photography.
Dohranjujete lahko tudi s cenejšimi in doma izdelanimi različicami SNS sistema. Hranilno sondo lahko enostavno date v stekleničko, iz katere otrok potem sesa mleko:

Foto: The second 9 months
Ali pa jo povežete z navadno brizgo, ki jo je tudi enostavno ponovno napolniti, če otrok spije vso mleko. Ta dva pripomočka (hranilno sondo ch5 ali ch6) ter brizgo lahko naročite v specializiranih prodajalnah ali na www.mamami.si.

Dohranjevanje po sondi in brizgi. Foto: Ines images photography.
Cev lahko namestite tudi na čist ali orokavičen prst. Tako lahko otroka hrani tudi oče ali pa mama, če dojenček dojko povsem zavrača. Sesal bo prst in pri tem dobival tudi mleko.

MOBI, Motherhood International
Mame, ki pri dojenju nimajo dovolj podpore od družine ter zdravstvenih delavcev, same pa se predhodno na dojenje niso pripravljale, ob težavah hitro posežejo po steklenički, češ da je otrok lačen, ker nimajo dovolj mleka. Tudi če to sicer drži, obstaja še kup drugih in za dojenje manj ogrožajočih možnosti za dohranjevanje. Mame, ki želijo dojenje ohraniti, naj se steklenički čim bolj izogibajo. Če otrok razvije močno sesalno zmedo, ga je težko privaditi nazaj na dojenje, zato so lonček, žlička ali sonda boljše rešitve v prehodnem času. Mama si lahko za dodatno stimulacijo tudi črpa mleko, vendar črpalka nikoli ni tako efektivna kot otrok.
O predavateljici
Urška Repnik
Urška Repnik je svetovalka za dojenje in poporodna doula. Vodi individualne in skupinske priprave na dojenje ter delavnice uvajanja hrane. Mame obiskuje na domu in jim nudi pomoč pri dojenju in podporo po porodu. Je soustanoviteljica spletne šole za starše veva.si, vodja festivala Dojiva se in urednica priročnika Zaupam si. Verjame, da je lahko samo srečna in zadovoljna ženska mirna mama.

Podari znanje. Podari moč.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.