Odhod v vrtec je ponavadi prva velika sprememba v družinski dinamiki. Mamice, ki so do tega trenutka preživele z otrokom praktično 24 ur na dan, velikokrat skrbi, kako bo otrok sprejel spremembo. Od zdaj naprej bo četrtino dneva preživel z ljudmi, ki jih še ne pozna. Za nasvete, kako otroka najlažje uvesti v vrtec, smo prosili Sabino Adanič, diplomirano vzgojiteljico predšolskih otrok, trikratno mamico in sodelavko Familylaba.

Urška Repnik

Sabina, ali lahko mama otroka že doma pripravi na vrtec?

Da, lahko. Tudi če je otrok še tako majhen, da ne zna govoriti, vas dobro razume. Pogovarjajte se z njim. Pogovor bo dobro del tudi vam, saj se boste s tem tudi sami pripravljali na ločitev, ki za vas najbrž ni enostavna.  Povejte otroku, da bo šel v vrtec, kjer bodo zanj skrbele prijazne vzgojiteljice, kjer bo veliko otrok in novih igrač, s katerimi se bo lahko igral. Povejte mu, da boste vi tačas odšli v službo in da ga kmalu pridete spet iskat. Opišite mu dnevno rutino vrtca, da bo tam jedel zajtrk, se igral, šel na sprehod, spal na ležalniku … Lahko mu preko igre z lego kockami ali plišastimi igračkami predstavite, kako izgleda dan v vrtcu.

Verjetno je otroku lažje, če si zna vrtec tudi konkretno predstavljati, kajne?

Res je. Poleti so skupine v vrtcu manjše. Pokličete lahko v vrtec in vprašate, če lahko že pred uvajanjem nekajkrat obiščete vrtec. Skupaj z otrokom si oglejte igralnico, se poigrajte na igrišču in spoznajte vzgojitelje.

Kako pa naj mama ravna med uvajanjem?

O načinu uvajanja se že prej pogovorite z vzgojiteljico. Idealno je, če si lahko vzamete nekaj tednov časa in uvajate postopoma. Lahko se tudi izmenjujete s partnerjem, kar je še posebej priporočljivo, če opazite, da vam je uvajanje zelo težko in čustveno naporno. Otroci namreč lahko v vrtcu zrcalijo tudi naša občutja in negotovost. Žal je danes tako, da si veliko staršev ne more privoščiti veliko časa za uvajanje, včasih pa tudi vrtec oziroma vzgojitelji niso preveč navdušeni nad dolgotrajnim uvajanjem. Ponekod so starši lahko prisotni v igralnici več tednov, drugje pa raje vidijo, da starš otroka prepusti vzgojiteljem in ne moti skupinske dinamike.

Je kaj, na kar bi še posebej opozorila?

V vsakem primeru se mi zdi pomembno, da otroka nikoli ne pustite v vrtcu, brez da bi se od njega poslovili in mu povedali, da zdaj greste. Vedno mu tudi poudarite, da pridete nazaj. Če ni zaželjeno, da hodite z otrokom v igralnico, naredite to že v garderobi, kjer si lahko vzamete več časa za poslavljanje. Morda bo tako v začetku težje, ker bo otrok ob vas izražal vso stisko, ki jo čuti ob vašem odhodu. Na dolgi rok pa mu boste dali občutek varnosti in zaupanja, ker bo vedel, da mama res vedno gre in pride nazaj, točno tako, kot je rekla.

Kako pa lahko otroka pripravimo na spanje v vrtcu? Še bolje – kako se lahko na to pripravimo me same? Naj kaj spremenimo še pred uvajanjem?

Spreminjanje spalnih navad doma ponavadi ni potrebno. Otroci hitro razumejo, da ni mamice in se naučijo zaspati drugače (tudi če so sicer dojeni). V vrtcu vzgojiteljice otroke uspavajo z božanjem ali s prijetno, nežno glasbo, pomaga pa tudi to, da otrok vidi ostale otroke v skupini, kako grejo počivat na ležalnike. Otroku lahko daste s sabo v vrtec najljubšo igračko ali ninico, ki mu bo pomagala, da se bo počutil bolj varno in domače. Če imate možnost, otroka že prej kdaj pa kdaj pustite v varstvu pri babici ali kaki drugi osebi, ki vam je blizu. Tako boste videli, kako se odziva na vašo odsotnost in kako lahko zaspi ob drugi osebi.

Nenazadnje – zelo je pomembno, kako se počutimo starši, kajne?

Otroci čutijo in se odzivajo na naše počutje, na naša pričakovanja in strahove. Če spoznate vzgojiteljico, ji boste lažje zaupali. Če otroka daste že prej kdaj v varstvo, boste vedeli, da zdrži brez dojenja. Če se seznanite z vrtčevsko rutino, boste imeli občutek, da veste, kaj se otroku dogaja, ko vas ni zraven. Če se pogovorite s kom, ki je uvajanje že dal skozi in vam pove, kako kljub začetnim težavam otrok zdaj rad hodi v vrtec, boste mirneje sprejeli otrokove reakcije. Reakcije kot so jok, nespečnost, slabo počutje, razdražljivost, odklanjanje hrane … so načini, s katerimi otrok predeluje občutke ob spremembi. Če se tega zavedate, mu boste lažje stali ob strani, ga poslušali in razumeli, da mu ni lahko. Vendar pa ob njegovih občutkih ne boste doživljali pretirane stiske. In čim bolj mirni boste vi, tem lažje bo uvajanje za vse udeležene.

Sabina Adanič, Familylab