Prostor, dom, kjer se zgodi čarovnija. Prvi stik s fizičnim svetom in prvi trenutki zavedanja biti in bivanja na tej zemlji. V času devetih mesecev, ki jih otrok preživi v svoji prvi posteljici v maminem trebuščku, je posteljica najpomembnejši organ v celotnem procesu spočetja in nosečnosti.

Marina Popović Frangež

Prostor, dom, kjer se zgodi čarovnija. Prvi stik s fizičnim svetom in prvi trenutki zavedanja biti in bivanja na tej zemlji. V času devetih mesecev, ki jih otrok preživi v svoji prvi posteljici v maminem trebuščku, je posteljica najpomembnejši organ v celotnem procesu spočetja in nosečnosti. Posteljica se razvija skupaj z otrokom vse do približno dvanajstega tedna nosečnosti. Prepustna je za hrano in kisik, ki ju otrok potrebuje za svoj razvoj. Hkrati je tudi zaščita pred vsemi snovmi, ki niso zaželjene v času razvoja ploda, pa vendarle ni ultimativna zaščita. Prepustna je tako za koristne in škodljive snovi, ki lahko v manjših ali večjih količinah prehajajo skozi njeno steno. Nikakor ni neprepustna za nikotin, alkohol in droge. Prav tako skozi njeno steno prehajajo virusi. Je edini organ v ženskem telesu, ki zraste izključno z enkratnim namenom in se izloči iz telesa pri porodu.

V času nosečnosti skrbi posteljica za dihanje in prehranjevanje otroka, saj prevzema kisik in hranila iz maminega krvnega obtoka. Prav tako poskrbi, da otrokove odpadne produkte, kot sta urea in bilirubin, izloča preko njene stene v materin krvni obtok.

Pri porodu se posteljica porodi za otrokom in zelo pomembno je, da damo temu čas in da v tem času popkovine ne prerežemo (razen v primeru zapletov med porodom).  Posteljica je običajno oblike ploščatega diska, težka okrog 470 gramov in v premeru meri okrog 22 centimetrov, višine 2 do 2.5 centimetra. Povezava med posteljico in otrokom je zelo močna in tudi po porodu skozi popkovino teče neskončna količina koristnih snovi. Le-te pomagajo pri izgradnji boljšega imunskega sistema ter povzročajo večjo umirjenost in harmonijo. Dojenčki, ki ostanejo dlje časa po porodu povezani s posteljico običajno ne jočejo, so veliko bolj umirjeni in se hitreje ter učinkoviteje prvič podojijo. Posteljica po porodu še tri do pet minut oskrbuje otroka s kisikom, saj kri še vedno prehaja iz posteljice v otroka.

V kaj verjamejo tradicionalne kulture?

V stari zavezi Svetega pisma so verjeli, da je posteljica Zunanja Duša. Običaj pokopa posteljice je denimo značilen za indijansko pleme Navajo, pa tudi pri novozelandskih Maorih. Maori jo imenujejo »whenua« in pomeni dežela in placenta. Prispodoba opisuje oskrbovanje prebivalcev s hrano, kot posteljica prehranjuje otroka. Pokopljejo jo skupaj s popkovnico in tako ohranijo sveto vez med otrokom in zemljo. Oboji verjamejo, da je otrok na ta način povezan z zemljo. To dejanje prizemljuje.

Sadeži drevesa, ki raste tudi s pomočjo življenjskih energij placente, so posebej hranljivi, koristni in predvsem polni pozitivne energije. V mnogih starih kulturah verjamejo, da naj otrok v primeru bolezni poje sadež drevesa, ki raste iz njegovega prvega doma in le-ta mu bo pomagal pri vzpostavitvi imunskega sistema ter ozdravitvi. Posaditi drevo nad posteljico, iz katere bo s svojimi koreninami črpalo moč za rast in cvetenje, je čaroben dogodek, ki počasti rojstvo otroka in matere.

Indonezijci verjamejo, da je placenta starejši sorojenec ali dvojček oziroma, da otroka varuje kot njegov angel varuh. Nekateri placento pokopljejo doma in tako zagotovijo, da bo otrok ostal blizu svojega doma in družine. Drugi jo odnesejo k morju, z namenom, da bi bila otrokova perspektiva globoka kot ocean in da bi prepotoval svet. Čiščenje, priprava in pokop posteljice verjamejo, da je izključno očetovo sveto opravilo.

Posteljice pesem

Na začetku tvojega sveta bila del sem tebe.

Ustvarjena iz iste svetlobne tkanine, meso tvojega mesa, iz bitja tvoje mame, tvojega očeta.

Ko rasla sva, sva se ločevala, toda združevala. Hranila sem te, dihala za te, postala pot za tokove vsega, kar mati v krvi nosila je.

Ko spal si, sem bila ti zibelka in tista, ki te je varovala. Ko bil si buden, bila sem ti za družbo.

Poslednji dan sem te vodila do meja najinih vezi, preden sem te spustila v objem drugih – ljubečih tvojih.

Toda gotovo nihče od njih ne bo držal te in objemal tako sladko, nežno in mehko, kot sem te jaz.

Ko vez je najina bila pretrgana, si še zadnjič zajokal za menoj, potem sva se poslovila.

Globoko v svojem srcu nosi me, ko zakopavaš v zemljo našega me doma,

zakaj jaz sem zemlja tvojega stvarjenja.

Drevo opisuje tvoj značaj

Keltsko ljudstvo je v drevesih videlo skrivnostno prisotnost bogov in utelešenje človeških značajev. Tako je še danes keltski horoskop razdeljen na 21 dreves, od katerih vsako izmed njih ustreza določenemu tipu človeka. Če želite vedeti, katero drevo bi bilo najprimernejše za otroka, katerega posteljico boste zakopali, se velja ravnati po keltskem horoskopu.

Kako do posteljice?

Pri porodu doma je postopek zelo preprost, saj boste lahko sadili že prihodnji dan. Če pa načrtujete porod v porodnišnici, bo potrebno več organiziranosti in predvsem pa se boste morali s porodnišnico dogovoriti o vaši želji, da odnesete placento s seboj. Namreč posteljica po porodu je v porodnišnicah označena z oznako medicinski odpadek in je ne smatrajo kot del mame in otroka. Zato z njo razpolaga le in izključno porodnišnica po predpisanih postopkih.

 

8 čarobnih poti uporabe posteljice

  1. Lotus porod

Posteljico pustimo povezano z otrokom preko popkovine tako dolgo, dokler se ne posuši in odpade sama. Običajno se pri takšnem rojstvu pripravi bombažna plenička, v katero posteljico zavijemo, se jo izdatno nasoli in se jo nato skupaj z otrokom prenaša naokoli, vse dokler se popkovnica ne posuši.

  1. Odtis posteljice

Posteljico po porodu popolnoma raztegnemo in jo odtisnemo na papir, platno, fotokarton ali pa jo uporabimo celo za odtis na majico. . Če imamo ustvarjalno žilico, se lahko s tem poigramo. (Odtis posteljice po porodu doma običajno opravi babica).

  1. Posaditev drevesa nad posteljico

Meni najljubši običaj je nad placento posaditi drevo življenja.

Ta običaj je tradicija v indijanskem plamenu Navajo in pri novozelandskih Maorih. Oboji verjamejo, da je otrok na ta način povezan z zemljo. Globoko verjamem, da nas to dejanje prizemljuje in da so sadeži drevesa, ki raste »iz placente«, hranljivi, koristni in predvsem polni pozitivne energije. V starih kulturah se šušlja, da kadarkoli otrok zboli, naj poje jabolko drevesa (ali sadež katerega koli drugega posajenega drevesa), ki raste iz njegovega prvega doma.

  1. Smoothie ali sadni napitek

Posteljica po porodu je užitna! Surovo placento je potrebno umiti in razrezati na koščke velikosti dva do tri centimetre ter jih shraniti v hladilniku do tri dni. Ostanek shranimo v zamrzovalni skrinji. Enkrat na dan primešamo en ali dva koščka smuthiju. Uporabimo lahko banano kot osnovo, rastlinski napitek ali vodo, razne oreščke (ki jih običajno en dan namakamo), za barvo lahko dodamo maline, robide, jagode (temno rdeče sadje). Okusa praktično ne bo zaznati. Prednosti placente v smuthiju so ogromne, saj je zaužita surova z vsemi vitamini, beljakovinami in minerali. Njen izkoristek je tako 100%.  Tako pripravljen napitek je izjemnega pomena, kajti mami po porodu uravnava hormonsko ravnovesje, pomaga pri preprečevanju poporodne depresije in ji vrača energijo. Hkrati med dojenjem prehaja v otroka.

  1. Enkapsulacija

Enkapsulacija je postopek, pri katerem shranimo posušeno placento v kapsulo. Posteljica se lahko pripravi surova, parjena ali termično obdelana. Ko je posušena, se jo zdrobi v prah in shrani v kapsule.

Jemanje kapsul je pomembno predvsem v poporodnem obdobju, ko lahko odlično pripomorejo k preprečevanju poporodne depresije, k boljšemu energetskem počutju in razpoloženju matere ter njenemu fizičnemu zdravju. S pomočjo placente namreč lajšamo simptome poporodne depresije, obnavljamo hranilne snovi v telesu, pri čemer so pomembni predvsem minerali in železo. Pomaga graditi imunski sistem, sprošča izločanje hormone sreče in je odlična za povečevanje laktacije.

  1. Homeopatija

Iz homeopatskega stališča je posteljica po porodu vir neverjetnih možnosti. Homeopatske granule, ki se izdelajo iz posteljice, pomagajo mamam po porodu vzpostaviti harmonijo v telesu, pomagajo pri okrevanju in krajši poporodni krvavitvi (čišči). So odlična pomoč kasneje pri boleči menstruaciji. Tudi za otroka imajo vrsto neprecenljivih učinkov pri kolikah, pri izraščanju zobkov, prebavnih motnjah, vzpostavitvi boljšega imunskega sistema, premagovanju strahu pri vstopu v vrtec. V Sloveniji homeopatske granule izdeluje Špela Peternelj, doula, dr. biomedicine in homeopatinja.

  1. Kožo iz plodovih ovojev napneš preko bobna

Če je otrok rojen v ovojih, srajčki in je babica dovolj spretna, da jih, ko jih po rojstvu preščipne, ohrani, je lahko lepo darilo otroku, da se jih napne za prav poseben boben, kar čez glinen lonček. Morda bo otrok na njem uglaševal sebe in svoj svet ali pa se samo poigraval z zvoki sebe, svojega srca in svoje duše, kljub temu, da je to res majhen bobenček. Vsekakor bo takšno darilo imelo močan energetski pomen.

  1. Nakit iz posteljice – verižice, uhani

Posteljica po porodu je v navdih mnogim umetnikom. V zadnjem desetletju so začeli ustvarjati neverjetne stvari. Ne le odtisa na tkanine in vzorca, temveč so se lotili tudi izdelovanja nakita. Od prstanov do verižic in po želji tudi kaj kompleksnejšega. Ta vrsta dejavnosti se je razširila tudi na nakit iz materinega mleka. Je čarovnija ohranjanja občutkov ob porodu in dojenju ter daje mami posebno čustveno podporo v življenju. Umetniki pa se niso ustavili le tukaj, saj so iz placente in ovojev izdelali že tudi medvedke za otroke. V Sloveniji zaenkrat nakita iz posteljice še ne izdeluje nihče, lahko pa svojo željo in dušo potešite ali pa si daste izdelat zaželjen izdelek tukaj: https://beyondthewillow.com/placenta-breastmilk-artistry/

Izkušnje mam, ki so placento izkoristile 100%

Isabelina izkušnja (Isabel Zoe Gauvin)

Med pripravami na porod sem raziskovala tudi zdravilne učinke uživanja placente. Razmišljala sem med enkapsulacijo placente, izdelavo homeopatije in zaužitjem placente. Od prijateljice sem slišala, kako je njej pomagala placenta v smutiju takoj po porodu, zato sem se odločila, da poskusim. Za vsak slučaj sem en košček placentee poslala še za predelavo v homeopatijo. Po porodu mi je babica pripravila placento (razrezala jo je na primerno velike koščke), iz katere mi je mož dnevno delal smuti.

Da je zamaskiral barvo, vonj in okus je primešal še eno banano, riževo mleko in borovnice. Tako pravzaprav nisi ‘vedel’ kaj piješ, hkrati pa mi je posteljica po porodu dala vse koristi. Izkušnja mi je bila neprecenljiva, saj sem se po smutiju počutila bolj umirjeno in spočito, imela sem ogromno energije in se uspešno izognila tudi hormonskemu nihanju, ki je po porodu velikokrat prisotno. Edina ‘slaba stran’ celotne izkušnje je ta, da 14 dni, za katere imaš koščke, mine nepopisljivo hitro. Vsaki mamici lahko placenta smuti res le toplo priporočam!

Urškina izkušnja (Urška Repnik)

V nosečnosti sem gledala film Rojstvo: Vse ali nič (Childbirth: All or Nothing, 2015), kjer je ena mama po porodu doma spila smuti iz posteljice. Takrat se mi je zdelo – ja, pa saj v bistvu je res logično. Živali tudi to naredijo. Pripravila sem si banjico od sladoleda, jo prebarvala na rdeče, z zlato barvo narisala drevo življenja in čakala na porod. Majhen del posteljice (del pri popkovnici) sem pustila v zmrzovalniku, ker bomo s tem pognojili drevo, ki bo nekoč raslo ob naši hiši. Približno ¾ posteljice sem predala Tadeji Korenč, ki mi je pripravila kapsule, četrt pa sem je pojedla. To je bila najboljša odločitev, ki sem jo lahko sprejela! Koščki so majhni, brez vonja in pretiranega okusa. Mešala sem jih z riževim napitkom, dodala sem banano za sladek okus in jagodičevje, da je prekrilo barvo 😉 Občutek pa… Neopisljiv! Popolno zen stanje, mirnost, spokoj, občutek, kot da lebdim nad tlemi. Oksitocin me je preplavljal po celem telesu, vse skupaj bi lahko opisala kot reko ljubezni, ki je stekla skozi mene. (in ja, če to izjavi nekdo tako racionalen, kot sem jaz, potem verjetno je nekaj na tem ;)). Sploh prva dva dni je bilo neverjetno, ker je bila posteljica po porodu sveža, potem sem miksala zamrznjene koščke. Kapsule imam še vedno v zmrzovalniku, mogoče mi pridejo še kdaj prav. Če bom še kdaj rodila, bom zagotovo pojedla celo, majhen košček bo šel pa v homeopatijo.

Renatina izkušnja (Renata Kocbek Mikložič)

Že pred porodom sem se povezala s homeopatinjo Špelo Peternel, ki mi je dala navodila, kako ravnati s posteljico, ko se porodi. Iz placente sem želela homeopatske granule. Babica, ki me je spremljala pri porodu doma, je tako odvzela košček čisto sveže posteljice moje hčerke in ga v alkoholu odnesla k homeopatinji. V kratkem sem dobila granule v štirih različnih potencah in matično tinkturo, iz katere se lahko kadarkoli v prihodnosti pripravijo nove granule.

Pomirja me, da jih imam vedno pri roki in da s svojimi informacijami in energijami pomagajo, kadar začutim, da je potrebno. Do sedaj so pomagale ob bolečinah in slabem počutju, ko so izraščali zobki, prehladi z njimi so blažji in krajši. Moje skrbi pa so veliko manjše, kadar jim zaupam, da pomagajo tudi meni. Hči jih je rada popila, raztopljene v vodi, zdaj jih že z veseljem poliže. Pomirja in osrečuje me dejstvo, daje na ta način posteljica po porodu kot posebna vez, ki je popolnoma edinstvena.

Tanjina izkušnja (Tanja Erjavšek Simonič)

Sinka smo pospremili na ta svet v idilični vasici v Avstriji. V hiški, obdani z naravo in čarobnimi ljudmi. Pred porodom sem premišljevala, kako se bom odzvala na posteljico. Ja, malo me je skrbelo, ker sem vedela, kako pomembna je. Meso se mi namreč gabi in veliko mam mi je povedalo, da je kot kakšen zrezek. Vendar pa…. ko sem jo zagledala in prijela v roke, sta me objeli takšna hvaležnost in ljubezen, da so mi pritekle solze. Hvaležnost, da je skrbela za moje dete in da je bila tako velika, zdrava. Tako veličastna in pomembna se mi je zdela. Nikakor je ne bi mogla zavreči. Najprej smo na list papirja naredili odtis. Potem smo odrezali opnico in iz nje napravili bobenček. Dobil ga bo za 18 rojstni dan. Mogoče pa že za sedmega. Kakor bom začutila. Delček popkovine in posteljice smo posušili v pečiči.

Popokovina je močan amulet, ki je skrbno pospravljen pod posteljico našega malega možeka. Posušena posteljica pa je zame. Če je stiska, si jo naribam v smuti. Mali košček pa jo še vedno hranim v alkoholu in čaka na enkapsulacijo. In ja, seveda. Delček sveže sem kmalu po porodu popila v smutiju. To je moja velika skrivnost. Ki jo sedaj, pa skoraj štirih letih vedno večkrat izdam na plano. Res čutim, da bi morala vsaka mama zaužiti vsaj delček posteljice. Na travniku ob porodni hišici smo našli primeren prostor. Moj dragi je odšel v mesto in kupil češnjo. V jamo smo položili posteljico, jo odišavili z dišečimi paličicami. Lastnica je zapela pesem. Nisem razumela besedila, a sem jo čutila. Polna hvaležnosti, slavja in veličastnosti je bila. Zahvalila sem se ji še zadnjič. In potem smo nanjo posadili češnjo. Vsako leto, za sinov rojstni dan, jo obiščemo. In vsako leto na njene korenine iztisnem nekaj kapljic mojega mleka. Jo objamemo in ji kaj lepega povemo.

Najpomembnejšega dogodka vajinega življenja

nikar ne prepuščajta naključju!

Prijavita se v najboljšo šolo za starše: