Včasih se dojenčki gibalno ne razvijajo, kot bi se naj. Pri nekaterih razvoj zaostaja, drugi gibalne faze ne usvojijo pravilno, tretji kakšno preskočijo. Čeprav velja splošno prepričanje, da s tem ni nič narobe, to ne drži. Plazenje, na primer, je zelo pomembna faza v otrokovem razvoju, ki se je v dobrobit nadaljnjega razvoja ne sme preskočiti.
Najprej plazenje dojenčka, potem kobacanje
Plazenje je eden od primarnih dojenčkovih refleksov. Imenuje se Baurejev refleks plazenja. Pojavi se že v 12. tednu v maternici in pomaga dojenčku, da se giba skozi porodni kanal. Aktiven je do 3. meseca in ga novorojenček uporabi takoj po rojstvu, ko se splazi do maminih prsi. Sproži se, ko se dotaknemo dojenčkovega stopala, medtem ko leži na trebuščku s poravnano glavo in trupom. Refleks se integrira v celoten gibalni sistem pri 4. mesecu. Otrokov avtomatski odziv je, da potisne oz. se odrine s palčkom na stopalu, se z nasprotno roko povleče in ima ob tem običajno privzdignjeno glavo. Večina dojenčkov se zavestno, hoteno (npr. z namenom dosega igrače) začne plaziti pri 6. oz. 7. mesecu. Gre za plazenje dojenčka po trebuhu, saj le-tega še ne zmore dvigniti od tal. Plazenje pa se kasneje razvije v premikanje po štirih – kobacanje. V začetku se opira na dlani in kolena (»pasji položaj«) in se ziba sem in tja. Tako vadi novo osvojeni položaj. Večina otrok se usklajeno kobaca pri 10. mesecih.
Čim več na trebuščku
Čas, preživet na trebuščku, je za otroka v prvem letu življenja ključnega pomena za razvoj njegovih možganov zaradi stimulacije 10. kranialnega živca (nervus vagus), katerega avtonomna veja oživčuje prebavne organe in po katerem je glava nevrološko povezana s trebuščkom. Trebušna lega otroku omogoča oporo na roki na trdi podlagi (poskrbite, da ni vedno odložen le na mehko podlago), saj se tako integrirajo refleksi rok, ki vplivajo na celosten razvoj dlani in rok. To je pomembno tako za grobo kot tudi fino motoriko in posledično za funkcionalno uporabo rok. Trebušna lega je pomembna kot spodbuda za vizualni, motorični, senzorični in kognitivni razvoj. V njej dojenček krepi mišice trupa, vratu, hrbta, ramen, nog in kolkov. Priporočljiva je tudi pri lajšanju trebušnih krčev in pri zaprtju.
Priporočljivo je, da dojenček čim več časa preživi na trebuščku. Polaganje na trebušček naj bo postopno in z obzirom na otrokovo starost in počutje. Dojenčka začenjemo polagati na trebušček po nekaj minut, večkrat dnevno. Pri 3 mesecih bi naj v celem dnevu skupno preživel približno 1 uro (razdeljeno na več delov) na trebuščku. Dojenčka lahko polagamo na trebušček na mehko in trdnejšo podlago ob igri, masaži, po kopanju in previjanju, na roko, prsi ali trebuh starša. Nekateri dojenčki potrebujejo malo več spodbude pri vztrajanju v trebušnem položaju in tudi pri vzpostavljanju pravilnega plazenja dojenčka, čeprav je to naravno dan gibalni vzorec.
Plazenje dojenčka je nujno za nadaljnji razvoj
Preden se začne dojenček usklajeno plaziti – z eno roko se povleče naprej, nasprotno nogo pritegne k trebuhu in se z njo (s palcem) odrine in obratno – vadi posamezne gibe. Za plazenje namreč potrebuje močne mišice trupa, vratu, rok in nog. Pred plazenjem torej vadi prijemanje z rokami, odrivanje z nogami, dvigovanje glave itd. Dojenčka spodbujamo k plazenju tako, da ga predhodno pogosto dajemo v trebušni položaj, ga spodbujamo h kroženju okrog svoje osi, mu ponujamo zanimivo igračko, da bi jo dosegel, mu nudimo oporo na podplat, ga postavljamo v položaj za plazenje itd.
Plazenje je zelo pomembna faza v otrokovem razvoju, ki se je v dobrobit nadaljnjega razvoja ne sme preskočiti. Je ključno za pripravo na kobacanje, hojo, tek, skakanje, plavanje, ples oz. grobomotorične dejavnosti, koordinacijo, stabilnost, ravnotežje, razvoj govora, vidne akomodacije, binokularnega vida, sluha, prostorske orientacije, kreativnega in abstraktnega mišljenja, branja, pisanja, učenja itd. Predstavlja povezavo med spodnjim in zgornjim delom telesa. Podpira mielenizacijo spodnjih motoričnih nevroloških poti, ustvarja osnovo za integracijo obeh hemisfer in aktivira corpus callosum, ki povezuje hemisferi. Je temelj križnega gibanja.
Kako lahko dojenčku pomagamo?
V kolikor refleks ni zrel, razvit ali je napačno kompenziran (napačni vzorci) ga lahko z ustreznim rokovanjem (handlingom), razvojno nevrološko obravnavo oz. fizioterapijo ter po metodi MNRI ponovno vzpostavljamo in integriramo oz. dozorevamo. Terapevti preverimo otrokovo gibanje, morebitne ovire za razvoj in ga spodbudimo k ustreznim oblikam gibanja. Staršem pokažemo vaje, ki jih dnevno izvajajo z otrokom doma – z namenom, da otrok popolnoma osvoji ustrezen gibalni vzorec plazenja in ga integrira. Napačno utrjene kompenzacije lahko ovirajo otrokove potencialne v kasnejšem razvoju oz. vplivajo na razvoj ostalih funkcij.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.
Duda ali prst?