Večina dojenčkov se rodi z glavico navzdol, približno 4-5 % nosečnosti pa se konča tako, da plodov vodilni del, ki se bo rodil prvi, ni glava, ampak noge ali ritka: to se imenuje medenična vstava (breech baby). Poznamo več vrst medeničnih vstav, določamo jih glede na to, kako so ob telesu pozicionirane plodove noge.
Nana Krošel
Zakaj je plod v medenični vstavi?
Razlogov za medenično vstavo je več, nanje pa lahko gledamo z vsaj treh različnih aspektov.
Eno so fizični razlogi, ki jih kot glavne najpogosteje navajajo tudi strokovnjaki. Če pogledamo širše, pa lahko odgovore iščemo tudi v tradicionalni kitajski medicini, pozabiti pa ne smemo niti različnih čustvenih stanj.
Po raziskavah naj bi se medenična vstava pojavljala pri ženskah, ki imajo večplodne nosečnosti, pri ženskah, ki so v preteklosti imele prezgodnje porode, imajo preveč plodovnice in ima plod več manevrskega prostora za obračanje. Pogostejša je tudi pri tistih, ki imajo drugače oblikovane maternice oz. imajo kakšne težave, kot so naprimer fibromi, imajo placento previo (predležečo posteljico) ali pri tistih, ki imajo za seboj večje število nosečnosti.
Tradicionalna kitajska medicina
Če na medenično vstavo pogledamo z vidika teorije kitajske tradicionalne medicine, gre za neravnovesje energij v telesu. Do teh neravnovesij lahko pride zaradi različnih vzrokov, največkrat je blokirana ledvična energija in telo nima dovolj energije, da bi speljalo ta proces obračanja ploda na glavico. Blokado ledvične energije lahko povzročijo surova in mrzla hrana, pomanjkanje določenih hranil, strahovi ali pa izpostavljenost mrazu in/ali vetru (op. a.: to velja še posebej za tiste ženske, ki imajo že v osnovi pomanjkanje ledvične energije – jih rado zebe, so po konstituciji bolj drobne, imajo svetlejšo polt …).
Kaj pa čustva?
Tako kitajska tradicionalna medicina kot tudi nekateri avtorji, ki so raziskovali čustvena stanja in njihov vpliv na naše fizično telo oz. v tem primeru na medenično vstavo, ugotavljajo, da čustvena stanja niso zanemarljiva. Najbolj pogosta dejavnika, ki vplivata na čustva v tem primeru, sta strah in stres – nosečnica je preveč obremenjena z zunanjimi vplivi, kar telesu povzroča stres. Stres lahko povzroči na primer dolgotrajna in še ne dokončana renovacija stanovanja, v katerega se namerava vseliti po porodu, morebitna izguba službe, finančna stiska ali skrbi o tem, kakšne spremembe bo prinesel otrok.
Nekateri menijo, da se otrok, ki čuti, da mama doživlja stres, “ustavi” v položaju, kjer je bližje srcu in si hkrati s tem nek način zaščiti glavo, kar mu predstavlja varnost. Tukaj še strah – če nosečnico karkoli skrbi – ta strah je lahko povezan z nosečnostjo ali porodom (ali pa tudi sploh ne) in blokira ledvični meridian, zaradi katerega proces obrata ne steče.
Kako roditi otroka v medenični vstavi?
Vedno več dojenčkov, ki so v medenični vstavi, je rojenih s carskim rezom. Po nekaterih statistikah se odstotek carskih rezov pri medenični vstavi giblje med 80 % in 90 %. Carski rez je operacija, ki je za žensko in otroka izjemno naporna, in bi se morala izvajati takrat, ko je to resnično nujno – torej ko je ogroženo življenje mamice ali dojenčka. Vaginalni porod v medenični vstavi je lahko popolnoma izvedljiv in varen, v kolikor izberete okolje oz. osebje, ki je za to usposobljeno in mu zaupate. Tudi pri nas je takšen porod možen, priporočamo pa, da pravi čas kontaktirate porodničnico/e in se pozanimate, kje vam ga lahko omogočijo.
Nekatere porodnišnice so za to bolj odprte, druge manj, zato se je smiselno povezati tudi z mamicami s podobno situacijo v preteklosti ali z obporodnimi spremljevalkami. V vsakem primeru pa je način poroda odločitev nosečnice, saj same odločate o svojem telesu in posledično o načinu rojevanja (z izjemo primerov, ko je ogroženo življenje).
Ima medenična vstava kakšne posledice za otroka?
Kljub temu da je vaginalni porod z medenično vstavo popolnoma izvedljiv, pa to ni pozicija ploda, ki bi bila tretirana kot »normalna«. Že iz fiziološkega vidika je potrebno razumeti, da se mora pri takem porodu (ki je sicer povsem izvedljiv in varen) dojenček bistveno bolj prilagoditi in stisniti, da lahko skozi vaginalni kanal pokuka na svet. Še več: na porod v medenični vstavi lahko pogledamo z vidika dostopnega znanja o naših kosteh in strukturah, ki se ob rojstvu že preoblikujejo. Utemeljitelji kraniosakralne terapije pravijo, da so lobanja oz. šivi, ki povezujejo lobanjske koščice, najpomembnejši del telesa, vplivajo pa na naš celoten živčni sistem, na razvoj možganov in celotnega telesa. Te lobanjske koščice se premikajo do te mere, da omogočajo otroku pot skozi porodni kanal. Že v primeru glavične vstave se te koščice lobanje velikokrat zamaknejo, stisnejo ipd. Porod se namreč lahko ustavi, otrok se zatakne v porodnem kanalu, otrok se »zaletava« v sramno kost, nanj pritiskajo umetni popadki, pogosta praksa je tudi pritisk na fundus – in vsi ti procesi glavo oz. koščice lobanje nedvoumno preoblikujejo. Ravno v tem je pogosto vzrok, zakaj se po porodu novorojenček ne more ali ne zna dojiti (iztegniti vratu naprej in sesati s spodnjo čeljustjo), zakaj prihaja do hipertenzije in hipotonije ali zakaj polivajo. Stanje lobanjskih koščic je smiselno preveriti tudi, ko so dojenčki zelo jokavi in so sicer zadovoljene vse njihove fiziološke potrebe. Pri medenični vstavi pa je otrok še posebej izpostavljen temu preoblikovanju lobanjskih koščic, kajti ko plod raste in postaja vedno večji, z glavo pritiska pod mamina rebra.
Pri nas je kraniosakralna terapija, ki lahko pomaga pri sanaciji takšnih stanj in olajša napetost v otrokovem telesu, pogosto pa pomaga tudi pri dojenju, relativno neznana, v Švici pa je kraniosakralna terapija priznana kot uradna metoda in je del zdravstvenega sistema, zato se je veliko mamic poslužuje pri dojenčkih takoj po porodu.
Kako obrniti plod v medenični vstavi?
Poleg carskega reza in poroda v medenični vstavi v primernem spremstvu obstaja kar nekaj tehnik, s katerimi pomagamo otroku, da se iz medenične vstave obrne na glavo. Kdaj se bo to zgodilo, je zelo odvisno od otroka do otroka. V Sloveniji ginekologi v povprečju čakajo na zunanji obrat nekje do 36. tedna, ko se z nosečnico pogovorijo o njenih možnostih. Pri nas je praksa, da se predlaga zunanji obrat, če se plod ne obrne do 37. tedna. Zunanji obrat izvajajo v porodnišnici in je sicer malo bolj invazivna tehnika in je po pričanju nekaterih mamic lahko tudi zelo boleča, velikokrat pa tudi neuspešna. Pri obratu gre za to, da ginekolog z rokami “prime” plod in ga obrne oz. usmeri v glavično vstavo.
Obstajajo tudi manj invazivne metode?
Seveda. Če imate plod v medenični vstavi, imate nekaj možnosti, ki se jih poslužite, v kolikor si želite, da se otrok obrne v miru, na manj invaziven način. Dobro je, če se tega lotite pravi čas, okrog 35. tedna, da ne čutite prevelikega pritiska zaradi predvidenega datuma poroda. Razne tradicionalne vede imajo različne tehnike. Ena od možnosti so specifične vaje oz. ležanje v določenih položajih, kar lahko izvajate sami doma. Več o tem si lahko preberete na strani https://spinningbabies.com/. Najbolje se obnesejo v kombinaciji z vizualizacijami, oboje lahko najdete na internetu ali pa se posvetujete s kakšno doulo, ki ima znanje o tem. O vizualizacijah obstaja v slovenščini tudi dobra knjiga z naslovom Sanjsko rojstvo.
Pogosto zelo učinkovita rešitev je obisk pri izkušenem izvajalcu kraniosakralne terapije. Teh terapij ne morete izvajati sami, priporoča pa jih tudi vedno več ginekologov in porodničarjev.
Zadnja možnost pa izhaja iz tradicionalne kitajske medicine. Najbolj smiselno je, da se blokade ledvične energije oz. na splošno dviga življenjske energije lotimo z več strani. Pomagate si lahko z določeno prehrano, to je hrana, ki greje – kuhana ali pa topla po značilnostih (cimet, rdeča pesa, rdeče meso, fižol, proso, ajda, ingver …). Izvajate lahko samomasažo in sicer tako, da stojite ali sedite zravnano, nato ogrejete dlani in s krožnimi gibi masirate predel ledvic.
Posebna tehnika, ki se uporablja v tradicionalni kitajski medicini, pa je moksanje. To lahko izvajate doma, na to temo se najde veliko člankov in posnetkov, kljub temu pa je dobro, da se pred prvo uporabo posvetujete s strokovnjakom, ki vam bo podrobneje razložil, kako mokso uporabljati. Moksa je palčka, narejena iz zelišč, uporablja pa se za gretje določenih akupunkturnih točk. Segrejete mokso nad svečko, da začne tleti, nato pa jo približajte točki mehur 67, ki se nahaja na obeh mezincih na nogah – malo bolj na zunanji strani, kot kaže slika desno. Točki se približate tako blizu, da vas ne žge preveč. Na začetku se priporoča moksanje približno 20 min na vsaki strani. Tudi ko se plod že obrne, je smiselno z moksanjem nadaljevati, vendar krajši čas. Moksanje na tej točki je popolnoma varno za uporabo tako za nosečnico kot za plod, dobro pa se je zavedati, da je vsaka od nas drugačna, zato je najbolje slediti navodilom svetovalca.
Viri:
https://fourflowerswellness.com/acupuncture-and-moxibustion-for-breech-babies/
https://americanpregnancy.org/labor-and-birth/breech-presentation/
Sodelujoča avtorica prispevka je Nana Krošel, svetovalka za vitalnost žensk in otrok. Nudi preglede za ženske in otroke, po posvetu pripravlja bachove mešanice, vodi jogo ter izvaja kraniosakralno terapijo. Pri njej si lahko naročite analizo las (mineralogram) in celostno poskrbite zase in za svoje otroke.
