So dojenčki premajhni za knjige?
Živa Ribičič
Kako se rodi jezik?
Medtem ko se je gibalni razvoj odvijal pred našimi očmi in smo spremljali otroka, ki se je začel obračati, kobacati in hoditi, je jezik v prvem letu zelo neopazen otrokov spremljevalec. Otrok jezik najprej dojema kot neprekinjen niz besed in zaznava predvsem ritem in izgovorjavo, po nekaj mesecih začne prepoznavati besede, ki smo jih vsakodnevno uporabljali. Med šestim in osmim mesecem starosti je dovolj zrel, da bi lahko spregovoril prve besede – ovira pa ga zapleten sistem govoril, za tvorbo glasov potrebuje še veliko spretnosti in vaje.
Kaj lahko v prvem letu naredimo starši?
Študije so pokazale, da imamo starši največji vpliv na to, kakšen bo besedni zaklad naših otrok. Do tretjega leta lahko otrok od staršev sliši trideset milijonov besed več – v primeru, da se je rodil v družino, kjer veliko govorijo, se pogovarjajo z otrokom in tudi zelo veliko berejo. Vrzel v razvoju jezika, ki je nastala v prvih letih, je zelo težko zapolniti v naslednjih letih, zato je najbolje že od rojstva jeziku v družini dati poseben pomen.
Nasveti za starše
- Z otrokom govorimo počasneje, jasno in bolj razločno.
- Ugasnimo radio in televizijo – stalen šum iz okolja je za učenje jezika zelo moteč.
- Govorimo neposredno otroku: glejmo ga v oči, jezik prilagodimo njegovi razvojni stopnji.
- Ponavljajmo iste besede in stavke (v minuti lahko ključno besedo ponovite tudi dvajsetkrat).
- Počakajmo na otrokov odziv, čim mlajši je, več časa potrebuje. Razveselimo se zvokov, ki jih poda v odgovor, čeprav gre le za nerazumljivo gruljenje. Zvoke ponovimo za njim.
- Berimo vsak dan. Rutino vzpostavimo pri treh ali štirih mesecih otrokove starosti, takrat beremo nekaj minut večkrat dnevno, pri letu in pol bo otrok vajen, da nas posluša pol ure. Knjige za dojenčke so odlična izbira in ogromno jih je. O branju nekoliko več v nadaljevanju članka.
- Ko otrok spregovori, se potrudimo, da ga čim bolje razumemo. Tega se lahko navadimo, za njim ponovimo, kar nam je povedal, napak v jeziku ne kritizirajmo, ampak jih popravimo, tako da za otrokom pravilno ponovimo.
- Jezik naj bo velika družinska vrednota, prebirajmo knjige o jeziku, poigravajmo se z besedami, pojmo, rimajmo, zabavajmo se!
Kako brati najmlajšim?
Ni pomembno, kdaj berete, pomembno je, da najdete čas, ko je otrok dobro razpoložen, naspan in sit. Nekajminutna pozornost, ko otrok sledi knjigi, je povsem dovolj, zato dojenčkom beremo večkrat po nekaj minut. Besedila iz knjige ne beremo dobesedno, ampak ga prirejamo, uporabimo preproste stavke, ključne besede ponavljamo. Izberemo knjige, kjer je na sliki en predmet, ena žival. Med stavki prekinimo govorjenje in počakajmo na otrokov odziv. Ob sliki psa bi lahko govorili takole: »Glej, to je kuža. Kuža leži. Kuža ima rep, kuža ima noge. To je kuža. Glej, kako je majhen.« Pomembno je tudi, da se ne postavimo v vlogo izpraševalca in otroku ne zastavimo niza zaporednih vprašanj:« Kje je kuža? Pokaži račko? Kaj dela muca?« Vprašanja zastavljajmo le občasno, vmes sami tvorimo vsaj pet stavkov.
S tovrstnim pripovedovanjem ob knjigi nadaljujmo še, ko bo otrok star tri leta, pripoved naj se izmenjuje z dobesednim branjem ali s prirejanjem besedila, vmes pa si vzemimo čas za otrokova vprašanja.
Koliko brati?
Recept je preprost, zahteva pa nekaj discipline in vztrajnosti: vsak dan vsaj pol ure. Kolikokrat na teden lahko branje izpustimo? Nikoli, če želimo otroka z dobro razvitim jezikom. Nič ne bo narobe, če branje izpustimo dvakrat mesečno, vendar pazimo, da se to ne bo prepogosto ponavljalo. V večjezičnih družinah bi za dober razvoj vseh jezikov potrebovali po pol ure branja dnevno v vsakem jeziku. V družinah z več otroki pa bi vsaj nekajkrat tedensko morali poiskati čas, da beremo vsakemu otroku ločeno, saj tako jezikovno hitreje napredujejo.
Priporočljiva literatura in spletna predavanja:
http://literacy.rice.edu/thirty-million-word-gap
https://dnevnik.si/1042645701/zdravje/arhiv/bos-cicala-tukaj-in-papala
https://www.ted.com/talks/patricia_kuhl_the_linguistic_genius_of_babies?language=sl
https://www.ted.com/talks/deb_roy_the_birth_of_a_word
Avtorica članka je Živa Ribičič, strokovnjakinja za zgodnji razvoj jezika ter lastnica zasebnega montessori vrtca Modra pikica, Hiša otrok Bežigrad, urednica FB skupine Montessori živi. Živ montessori., www.modrapikica.si.
Podari znanje. Podari moč.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.
že od
10,00 €
