Spalna regresija
Spalna regresija pri dojenčkih in otrocih
Pri štirih mesecih ne gre za to, da bi dojenček nazadoval v svojih sposobnostih spanja – ime regresija je v tem oziru malce krivično. V resnici gre za veliko spremembo, ki se dogaja, in za prehod – po zaključku regresije bo otrokovo spanje razvito in zelo podobno spanju nas, odraslih.
Vesna Osmanagić – certificirana svetovalka za spanje, zaključila izobraževanje za ONC 3,4 in holistično svetovanje za spanje dojenčkov in otrok
Moj dojenček se kar naenkrat se več prebuja
Spalna regresija je obdobje okoli 4. meseca, ki traja povprečno 2-4 tedne. Pri nedonošenčkih se lahko prične kasneje, pri donošenih pa lahko tudi malce prej. Najbolj prepoznavni znaki spalne regresije so več nočnega zbujanja in posledično krajši časovni intervali spancev, kratki dnevni počitki, zgodnejše jutranje bujenje ter težavnejše uspavanje.
Ali je morda lačen?
Vzrok za pogosto prebujanje ponoči- spalno regresijo – ni v otrokovi lakoti, zato uvajanje hrane ni smiselno (še več, prezgodnje uvajanje hrane je lahko škodljivo), riževi kosmiči, ki jih običajno predlagajo za večerjo pri 4 mesecih z namenom daljšega spanca, pa otroka ne bodo zazibali v globlji sen. Vzrok za prebujanja se skriva v razvoju. Natančneje povedano – razvijajo in dozorevajo spalni cikli vašega otroka. Po tem obdobju namreč ne bo več ‘spal kot dojenček’, ampak bo njegovo spanje podobno spanju nas, odraslih.
Naučite ga povezovati spalne cikle
Tako kot se vsak otrok nauči govoriti in hoditi (oz. razvije to sposobnost), se bo nekoč naučil tudi spati oz. povezovati spalne cikle. Nič pa ni narobe, če mu pomagate osvojiti to veščino ali če mu – poenostavljeno povedano – vpeljete spalne asociacije, ki ustrezajo obema, in ki mu pomagajo, da se ob prebujanjih uspava nazaj v spanec. Otroka ne puščajte jokati brez nadzora in vaše prisotnosti, saj se tako ne bo naučil spati – njegovi možgani bodo to situacijo doživeli kot izjemno stresno, dvignil se bo nivo adrenalina in vplival na lasten občutek varnosti tudi kasneje v življenju.
Kaj narediti?
Za začetek ostanite mirni. Otrok vas čuti in odslikava vaše občutke. Ne uvajajte prevelikih sprememb, saj vam lahko kratkoročne rešitve na dolgi rok povzročijo težave. Spalna regresija je za mamo, očeta in dojenčka naporno obdobje. Preizkušajte različne spalne asociacije in se ne fokusirajte in fiksirajte zgolj na eno (recimo dojenje 12x na noč, samo nošenje, samo trepljanje po ritki). Realno, med spalno regresijo, ni pričakovati tako drastično velikega poskoka v številu bujenj, vezanih na lakoto (če se je otrok prej npr. podojil zgolj 2x na noč). Poskušajte in preizkušajte, bodite mirni, a vztrajni. V kolikor še niste, uvedite večerno rutino – ta je izjemnega pomena za dober spanec, in imejte urejeno dobro spalno okolje za otroka. Uvedite tudi dnevno rutino: okrepljeno dnevno spanje kasneje vodi tudi v okrepljeno nočno spanje, čeprav morda ne zveni logično. Toda slabo naspan dojenček bo ponoči spal še slabše in če ga uspavamo prepozno, bo za to, da bo zares zaspal, potreboval veliko časa. Predvsem pa – ne obremenjujte se. Spalna regresija ne pomeni konca sveta. Kakršnekoli spalne asociacije boste v tem času vzpostavili – če vam ne bodo odgovarjale, jih lahko kadarkoli spremenite. Tedni okrog 4. meseca so naporni za dojenčka, ki je kar naenkrat soočen z veliko izzivi, zato bodite potrpežljivi – predvsem pa tudi sami poskrbite za dovolj svojega počitka in spanca. Samo naspan in spočit starš lahko dobro poskrbi za svojega dojenčka, ki ponoči potrebuje več pozornosti.
