Spalni trening: 7 razlogov, zakaj tega ne početi
-
Trening spanja ne upošteva normalnega spanja dojenčka
Tisti, ki zagovarjajo trening spanja dojenčka, ne vedo, kako normalen dojenčkov spanec izgleda. Dojenčki in majhni otroci ne spijo kot odrasli. Ne glede na starost, nihče ne prespi cele noči, pač pa spimo v tako imenovanih spalnih ciklih. Pri majhnih dojenčkih traja en spalni cikel približno 45 minut (pri odraslem človeku okoli 90 minut). Na koncu vsakega spalnega cikla se nekoliko predramimo, in že – nezavedajoč – preidemo v nov spalni cikel. Včasih se popolnoma prebudimo in težko zaspimo nazaj. Enako se dogaja z dojenčki, le da je njihov spalni cikel pol krajši od tistega pri odraslem, zato se lahko dojenček zbudi tudi do 10-krat v eni noči. Toliko zbujanja je za starše seveda zelo utrujajoče, z vidika dojenčka pa je pogosto zbujanje koristno. Zakaj? Pogosto zbujanje je obrambni mehanizem dojenčka. Pogosto zbujanje jim omogoča preživetje in jih varuje pred sindromom smrti v zibelki (SIDS). Spodbujanje daljšega in globljega spanca pri dojenčkih ni naravno in ima lahko negativne posledice.
Dojenčki še nimajo razvitega cirkadianega ritma – biološke ure. Dojenčki do približno četrtega meseca starosti ne ločijo dneva od noči. Po četrtem mesecu pa njihov cirkadiani ritem začne delovati na dokaj primerljivi ravni z ritmom odraslega, kljub temu pa se nočno zbujanje lahko nadaljuje vse tja do otrokovega sedmega leta starosti, ko je cirkadiani ritem popolnoma vzpostavljen.
-
Trening spanja ne deluje vedno
Veliko ljudi je prepričanih, da trening spanja vedno deluje. Vendar – v veliko primerih se dojenčkovo spanje poslabša potem, ko smo ga skušali naučiti zaspati samega. Večina tehnik treninga spanja temelji na tem, da uničimo/utišamo/prekinemo dojenčkovo potrebo po tem, da bi z jokom priklical starše k sebi, ko je osamljen, prestrašen, mu je tesno pri srcu, je lačen, mu je neudobno, … Veliko dojenčkov se po neuspešnem klicanju staršev vda in ne joka več. Potrebe nekaterih pa so tako velike, da postanejo še bolj vznemirjeni in jokavi, se staršev še bolj oklepajo, potem ko so so jih starši učili, kako zaspati.
-
S treningom spanja dojenček izgubi zaupanje v starša
Vsak starš si želi, da bi mu njegov otrok zaupal. Da bi verjel, da mu bosta mama in oče vedno na voljo, da ga bosta sprejela vedno, ko bo potreboval pomoč ali tolažbo. Kako pa na zaupanje vpliva trening spanja? Kaj dojenčku s tem sporočamo?
Ponavljajoč dojenčkov jok ponoči je lahko za starše zelo utrujajoč, naporen, to je res, vendar se je potrebno zavedati, da dojenčki vedno jočejo z razlogom. In to s preprostim – potrebujejo nas. Če se na njegov jok ne odzovemo, če ga ne vzamemo k sebi, pomirimo, podojimo, zamenjamo pleničko, ali kakorkoli drugače zadovoljimo njegove osnovne potrebe, mu sporočamo, da ni vreden, da ni slišan, da ni ljubljen. Zaupanje začne bledeti. Samo trepljanje jokajočega otroka v posteljici, prigovarjanje in šušljanje ni tisto, kar dojenček potrebuje, ni tisto po čemer kliče.
Če vam ne morejo zaupati, da jim lahko pomagate, da jih slišite, ko so drobceni dojenčki, kako bodo verjeli, da se vam lahko zaupajo z veliko večjimi težavami, ko bodo odraščali?
Večina dojenčkov izkusi popolnoma normalno razvojno fazo ločitvene stiske. Ta faza je iz psihološkega vidika zelo dobrodošla, celo vitalnega pomena, čeprav je morda moteča, ko dojenček zajoče vsakič, ko ga odložimo. Vse, kar dojenčki v tej fazi potrebujejo, je nenehna potrditev, da so v redu. Da smo tu za njih, prav v tem trenutku, ko nas potrebujejo. In da se vrnemo, da jih ne bomo zapustili. Samo tako lahko gradimo zaupanje, samo tako sporočamo, da so za nas vredni, ljubljeni. Če jih ne upoštevamo, jih pustimo same, ko nas kličejo, ker nas potrebujejo, bomo posledice tega početja čutili kasneje.
-
Trening spanja ne razume sposobnosti dojenčkov
Dojenčki ne razmišljajo kot odrasli. Ko se odrasel človek prestraši ali se počuti tesnobno, je sposoben racionalizirati svoja čustva in se pomiriti. Da bi lahko uredili svoja čustva, se mora zgoditi cela veriga nevroloških dogodkov, za kar je potreben visok nivo delovanja možganov. Dojenčkovi možgani se šele razvijajo, zato še niso sposobni delovanja na tako visoki ravni.
Ko pustimo dojenčka jokati v veri, da se bo sam pomiril in potolažil, napačno predpostavljamo, da dojenčki zmorejo nadzirati svoja čustva in se pomiriti sami. Vendar to ni res. Dojenček se počuti tesnobno, pa čeprav morda več ne joče. Morda je tiho, vendar to nujno ne pomeni, da je tudi pomirjen. Nekateri dojenčki so namreč že po svoji naravi mirni, česar ne smemo zamenjevati s sposobnostjo samopomiritve.
-
Trening spanja zanemarja dejanske težave
Mit »spati kot dojenček«, katerega definicija je spati vso noč, brez prebujanja, je v družbi tako globoko zasidran, da ljudje brezpogojno in slepo verjamejo vanj. Starši s takšnim prepričanjem ne razumejo normalnega ritma spanja dojenčka in ga skušajo spremeniti. Otroka želijo naučiti, da bi spal vso noč, brez da bi izražal svoje osnovne preživitvene potrebe.
Prekinjen spanec je torej pri dojenčkih popolnoma normalen in naraven, vendar pa imajo nekateri dojenčki še nekatere druge razloge, ki jim kratijo spanec in so velikokrat spregledani, ko se starši lotijo treninga spanja. Vse to pa vodi v še dodatne težave.
Prvič so tukaj potencialni vzroki na telesnem nivoju:
– Priraščen jeziček
– Alergija na beljakovine kravjega mleka (in druge vrste alregij)
– Laktozna intoleranca
– Preobčutljivost na določeno vrsto hrane
– Refluks
– Poskok v rasti
– Razdražno črevesje
– Poškodbe zaradi poroda…
Potem sledijo še okoljski vzroki:
– Preveč in premočna umetna svetloba
– Previsoka ali prenizka sobna temperatura
– Neprimeren čas uspavanja
– Neprijetna posteljnina…
Nezanemarljivi pa so tudi psihološki razlogi, ki vodijo v pogostejše prebujanje:
– Potreba po več telesnega stika in povezovanju (običajno z mamo, ki je v službi)
– Potreba po varnosti in tolažbi ter potrditvi, da je vse v redu v fazi ločitvene stiske
– Razvojne faze.
S treningom spanja vse te razloge zanemarimo in svojemu otroku povzročamo veliko škodo.
-
Trening spanja ne upošteva razvoja samostojnosti
Večina staršev je prepričana, da bodo s treningom spanja svojega otroka naučili samostojnosti. Oziroma, da bo otrok ostal nesamostojen in razvajen, če ga bodo uspavali in mu dovoli, da spi, kot se za dojenčka spodobi – s prekinitvami, ob katerih potrebuje osebo, ki ji zaupa in ob kateri lahko varno zaspi. To je resnično zelo škodljiva neresnica, po kateri se družba ravna. Otroka ne moremo prisiliti v to, da bi postal samostojen. Edini način, kako vzgojiti samostojnega otroka je ta, da otroku dovolimo, da je nesamostojen in od nas, staršev, odvisen toliko časa, kot to potrebuje. Ko se otrok počuti dovolj varnega, počasi začne stopati po poti samostojnosti. Če otroka prisilimo, da se od nas osamosvoji še preden je na to sam pripravljen, ga pravzaprav naredimo še bolj nesamostojnega in odvisnega ter prestrašenega. Svojega otroka ne moremo držati in tolažiti preveč. Nikoli.
-
Trening spanja je naporen, neprijeten in mukotrpen
Starši, ki so se poslužili metode treninga spanja se ne morejo pohvaliti s tem, kako krasno in lepo je bilo, ko so se borili proti naravi in svojemu otroku. Bilo je težko, naporno in grozno gledati oziroma poslušati svojega otroka, ki joka in prosi, da ga vzamejo v naročje, da ga potolažijo, da mu izpolnijo njegove potrebe. Nepremično, nekje na drugi strani zaprtih vrat. Pa čeprav so globoko v sebi, v svojem srcu čutili, da ni prav. Čutijo, da bi ga vzeli v naročje, da bi ga stisnili v varen, ljubeč objem.
Ne stoj negibno pred vrati sobe, v kateri joka tvoj dojenček. Njegova edina želja in potreba je, da se ga dotakneš, da te začuti. Pojdi k njemu. Pojdi k njemu milijonkrat.
Peggy O’Mara
Mame in očetje smo opremljeni s starševskim instinktom. Nagonsko čutimo, kaj naš dojenček potrebuje. Le prisluhniti si moramo. Prisluhniti sebi in svojemu dojenčku. Utišati glasove družbe, ki trkajo na razumsko in praktično plat, s tem pa velikokrat nevarno preglasijo tisti notranji glas, ki nas vselej vodi po pravi poti ljubezni in sočutja.
Renata Kocbek Mikložič
Sem mama dvema otrokoma, ki me bogatita v ljubezni, potrpežljivosti in smehu. Sem učiteljica masaže za dojenčke in z veliko predanostjo učim starše dojenčkov starodavno umetnost povezovanja in dotika – našega prvega jezika. Veselim se vsakega novega rojstva in svežega deteca. Rada pomagam mamam, ki jih pestijo težave pri dojenju. Z masažo dojenčka in njenimi koristmi želim spoznati starše, da to krasno darilo predajo svojemu otroku in z njim gradijo ljubeč, varen in zaupanja vreden odnos.
Podari znanje. Podari moč.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.
že od
10,00 €
