Prispevki

Črpanje mleka za kašice

Črpanje mleka za kašice

Nekatere mame se odločijo v prvih mesecih črpati svoje mleko, ki ga zamrznejo, da bi ga kasneje porabile v prvih kašicah ob uvajanju goste hrane. Smiselno ali ne?

Urška Repnik, strokovnjakinja za uvajanje hrane

 

Predpostavka, da otroci ob uvajanju goste hrane posebej potrebujejo samostojne mlečne obroke, izhaja iz časa, ko so mame nehale dojiti že pri dveh, treh mesecih in začele že takrat uvajati gosto hrano. Danes vemo, da to ni najboljši možen način. Takrat je večerni mlečni obrok predstavljal nadomestilo za podoje čez dan. Žitno-mlečne kašice kot predlog za večerjo so zelo popularne, priporočajo jih tudi številne knjige z recepti za otroške obroke, toda mnenja strokovnjakov o tem, kdaj je najbolje uvajati gluten, se vendarle močno razlikujejo.

Tudi če pustimo gluten ob strani: mlečne kašice so nepotrebne tudi zato, ker bo potrebo po mleku (dojen) otrok še dolgo zadovoljeval z dojenjem. Še najmanj dva meseca po začetku uvajanja bo to njegova osnovna hrana. Približno tako dolgo bo trajalo, da bo gosta hrana začela predstavljati tudi način za potešitev lakote, do takrat bo bolj ali manj samo raziskoval in spoznaval okuse. V resnici se obdobje raziskovanja in spoznavanja goste hrane ne konča prav hitro, značilni so vzponi in padci, ko otroci jedo zdaj več, zdaj manj. Uvajanje hrane pravzaprav ni odstavljanje od dojenja, ker dojenje ni samo hranjenje. Otrok lahko ima že 5 obrokov goste hrane, pa se bo pred spanjem še vedno pomiril na prsih. Zato dojenja ni potrebno nadomeščati s kašicami in zato se kot “uspešno uveden obrok” ne šteje trenutek, ko otrok po kosilu ne želi več dojke – ker želi si je lahko iz številnih drugih vzrokov kot je lakota.

Umetno mleko za kašice? Ali celo kašice z umetnim mlekom?

Mnoge mame, ki si za pripravo obrokov ne morejo načrpati svojega mleka, začnejo uporabljati kupljene kašice, ki že vsebujejo umetno mleko, ali pa na vodi kuhani hrani dodajajo merice umetnega mleka. Že ena sama steklenička umetnega mleka spremeni otrokovo črevesno floro za minimalno dva tedna in ni ne potrebna in ne primerna kot dopolnilna hrana. Mlečna formula naj bo zadnji izhod pri tistih, kjer dojenje ne steče, ne pa vsakodnevna redna prehrana dojenih otrok. Če se mama umetnemu mleku lahko izogne, naj se mu. Dodajanje umetnega mleka dojenim otrokom je torej povsem nesmiselno.

SI ŽELIŠ USPEŠEN ZAČETEK DOJENJA?

Edina obvezna oprema je znanje. Da bo začetek dojenja dober in uspešen.

kako lahko masaža pomaga do boljšega spanja?

S poznavanjem prijemov in točk za spanje, bodonoči naspane.

MAJČKE IN OBLEKE ZA DOJENJE

Unikatna kolekcija v modnih barvah in s trendi volančki. Lepa si, MAMA.

Ali bom za dojenje potrebovala nastavke?

Verjetno ne. Uporaba nastavkov pa lahko hitro zakrije pravi vzrok izziva pri dojenju, reši ga pa še zdaleč ne.

Tehtanje pred in po podoju (bi morali prepovedati)

Tehtanje pred in po podoju (bi morali prepovedati)

Vsi starši si želimo, da bi otroci dobro spali, a mnogi pri tem počnejo klasične napake! Preverite, katerih je 5 najpogostejših zmot glede spanja in uspavanja in se jim izognite ter tako poskrbite, da bo vaš malček ponoči bolje spal. In vi z njim, seveda.
 
Urška Repnik
 

Zakaj tehtanje ni merodajno

1.   Dojenje niso obroki. Obroke imajo otroci, hranjeni po steklenički, ki preko nje zadovoljujejo zgolj potrebo po prehranjevanju. To je osnova razumevanja in hkrati dejstvo, ki ga pozna premalo mam: otrok, ki se pri vas doji, tega nikoli ne počne zgolj zato, da bi se pri vas najedel. Na dojki otroci zadovoljujejo številne potrebe – od povezovanja, navajanja na zunanji svet, do prilagajanja na družinsko dinamiko. Ko so utrujeni, se dojijo, da bi lažje zaspali, ko jih črviči, se dojijo, da bi se lažje pokakali. Ko so žejni, se odžejajo. Ko so osamljeni, potrebujejo dojko, da dobijo občutek varnosti, če jih je strah, se dojijo, ker jim to predstavlja tolažbo. Skratka, izredno pomembno: dojenje nikoli ni samo prehranjevanje! Steklenička pa je. Zato stekleničke razdelimo na obroke, med katerimi mora miniti nekaj časa – adaptirano mleko je namreč po sestavi drugačno od materinega, nasiti za dlje časa, hkrati pa potrebuje več časa za presnovo. Materino mleko je popolnoma prilagojeno za otroka, njegov prebavni sistem, črevesje: hkrati je tudi varovalo za še ne povsem zrel dihalni ritem, ki se otroku šele uravnava, zato je za otroka pravzaprav nevarno, če predolgo spi. Narava je predvidela, da se dojenčki dojijo pogosto in nikakor po urniku in po logiki obrokov. In če dojenje niso obroki, kako boste izvajali tehtanje? Kaj če se je dojil samo za uspavanje? In če je bil osamljen? Kako boste »pravilno« prepoznali dojenje, kjer je bilo prehranjevanje toliko v prednosti pred drugimi potrebami, da lahko označite tisti podoj za prednostno »prehranjevalni«?

2.     Otroci se dojijo zelo različno, eni 5 minut, drugi 45 minut. Eni imajo 10 podojev v dnevu, spet drugi se dojijo včasih po eno uro ali kar celo popoldne skupaj. Večina otrok se doji v grozdih: velikokrat po malo. Včasih na pol ure, včasih na eno uro in to je povsem normalno (ne glede na to, kako je lahko naporno). Kako boste pravilno odmerili čas podoja in ga omejili na obrok, da ga boste lahko »izmerili«?

3.  Kakšen pretvornik enot uporabljate? Enačba 1 gram na tehtnici za en mililiter velja zgolj in samo za vodo. Različne tekočine imajo različno težo – na primer 15 ml olja pokaže na tehtnici samo 10 gramov. Mleko pa sploh ni konstantno, če vemo, da je na začetku bolj tekoče, da se z njim otrok odžeja, mleko, ki pride za tem, je bolj gosto (kot nekakšna »glavna jed«), na koncu pa sladica, izredno kalorična in polna maščob. Kako veste, katero mleko je pil? Koliko je bilo prednjega, koliko zadnjega? Če govorimo o novorojenčku, pa je to sploh nesmiselno, ker imamo na začetku beljakovinsko in maščobno bogat kolostrum. Je kdo že izračunal, kako bi morali pretvarjati merske enote pri kolostrumu.

4. In ko smo že pri tehtnicah: ali se sploh zavedate, da so številne tehtnice premalo natančne za tako majhne količine? Zares verodostojne so samo laboratorijske, vi imate pa verjetno navadno.

5. Če vemo, da dojenje niso obroki, kako boste določili, koliko težji mora biti po enem podoju? Novorojenčki se morajo, potem ko enkrat dosežejo porodno težo, zrediti najmanj 120 g v enem tednu. Kako to razbiti na posamezne podoje, če ne vemo, koliko jih bo imel vaš otrok in koliko od tega bo bolj jedel, koliko se bo pa crkljal, povezoval, umirjal? Mimogrede – ali vi vsakič pojeste enako količino hrane? Ne moremo kar reči – otrok mora imeti po vsakem podoju 60g več, če tega ni, je potrebno dodajati. Z dodajanjem umetnega mleka boste dosegli to, da bo otrok sit, posledično ne bo imel interesa sesati na dojki, ki bodo zaradi manj povpraševanja ustvarile manj ponudbe, torej bo mleka še manj. Otrok lahko razvije tudi sesalno zmedo, razširi se mu želodček in mama bo težko dohajala njegove potrebe. Če obstaja potreba, da dobi otrok vaše izčrpano mleko ali umetno mleko, lahko namesto po steklenički dohranjujete po sondi ali SNS sistemu.

6. Dojenček se lahko med dojenjem polula, pokaka. Povsem možno je, da bo tehtnica po podoju pokazala manj kot prej. Kaj potem?

7. Tehtnice imajo merske napake. Stehtajte na primer 5x zaporedoma 1 kg moke. Skoraj zagotovo ne bo vsakič pisalo natanko 1000g. S tem da bo moka vedno pri miru, dojenček pa nikoli. In pri moki vam bo morda vseeno, če bo prišlo do odstopanja 30 g, ko pa tehtate otroka in ste že povsem na dnu, ker ne pridobiva dovolj, je lahko 30 g izredno veliko. Poleg tega – tehtate vedno na isti tehtnici? Če ne, je možnost napake še toliko večja.

Kako je bolje?

Številke na stran: ja, razumljivo je – verjetno vas res skrbi, ker vaš novorojenček ne pridobiva dovolj. Vendar, draga mama, tehtanje pred in po obroku teh skrbi skoraj zagotovo ne bo odpravilo. Najverjetneje bo samo še poglobilo dvome, ki jih imate, ker boste fokus usmerili na številke in ne na vaju. Za trenutek se ustavite. Kakšne težave imata?

Odgovorite na nekaj spodnjih vprašanj:

– Je bil porod stresen, dolg, naporen? Ste prejemali protibolečinska sredstva?
–  Se zna otroček pravilno prisesati, ima morda priraščen jeziček?
– Je otroček zaspanček?
– So dojenčka dohranjevali v porodnišnici z umetnim mlekom?
– So vam naročili, da omejujte čas podojev?
– Ali otrok napolni 5 do 6 plenic v 24 urah? Redno kaka?
– Ima dojenček minimalno 8, še bolje 10 ali 12 podojev na dan?
– Ali dojenček sesa efektivno? Uporabljata nastavke? Ima dudo?
– Spita skupaj ali spi v svoji posteljici? Koliko imata telesnega stika? Počivata skupaj, gnezdita?

Bistveno pri dojenju je, da si zaupate. Ja, morda vajini začetki niso bili pravljični, morda ste imeli težave, dodajate umetno mleko in otrok je zaspanček. Vendar – ne glede na vse, biološko imate, če spadate v 97% svetovne populacije, vse možnosti za polno dojenje. Za uspešno dojenje je ključno znanje (če ga nimate, se obrnite na ljudi, ki ga imajo – pediatri, patronažne sestre, svetovalke za dojenje), podpora okolice in miselna naravnanost. 

S pripravljenimi odgovori na zgornja vprašanja poiščite pomoč pri nekomu, ki vam bo znal pomagati, in s katerim boste raziskali, kakšni so osnovni vzroki za vajine težave, in jih začnite reševati na samem začetku. V pomoč vam bo morda tudi FB skupina Dojiva se.

Zlata pravila

Otrok mora imeti v dnevu najmanj 8, še bolje 10 ali 12 aktivnih in efektivnih podojev. Pravilno mora biti prisesan in sesati aktivno. Če je zaspanček, ga je potrebno zbujati. Ne omejujte dolžine podojev, ampak lezite z njim v posteljo, slecite se, bodite v stiku koža na kožo. Ko se podoji – na primer na boku – mu ne odstranite bradavice, ampak naj jo ima v ustih in jo seslja. To ni razvajanje, niste otrokova duda: tudi sesljanje je efektivno in sproža v dojkah potrebo po več mleka. Drugi naj vam nosijo hrano in skrbijo za gospodinjstvo. Dobro jejte in pijte ter dojite toliko, kot je potrebno. Jejte hrano, ki vzpodbuja nastajanje mleka. Četudi je na začetku težko – dolgoročno se izplača. Poskrbite za svojo mirnost, tehtnico pospravite v garažo in se prepustite otroku. Skupaj vama lahko uspe. Zaupajta si.

 
Hvala Ti. Da z znanjem spreminjaš svet naših otrok.
Če si želiš še več znanja o spanju dojenčkov in otrok, se prijavi na predavanje:
Spanje dojenčkov in otrok. Prvo strokovno predavanje v Sloveniji. Z znanjem je lažje.

SI ŽELIŠ USPEŠEN ZAČETEK DOJENJA?

Edina obvezna oprema je znanje. Da bo začetek dojenja dober in uspešen.

NAJBOLJŠE PREDAVANJE O SPANJU DOJENČKOV

Unikatna kolekcija v modnih barvah in s trendi volančki. Lepa si, MAMA.

MASAŽA ZA BOLJŠE SPANJE

S poznavanjem prijemov in točk za spanje, bodonoči naspane.

SNS sistem. Kako dohranjujemo dojenčke brez stekleničke

Smisel SNS sistema je v tem, da je tudi ob dodajanju dojka neprestano stimulirana, dojenček pa ne razvije sesalne zmede.

Kako prebujati zaspančke med dojenjem?

Ponujamo konkretne nasvete, kaj lahko narediš, da bo dojenček ostal buden dovolj dolgo, da se bo na dojki najedel.

Ali polno dojeni otroci potrebujejo vodo?

Polno dojeni dojenčki ne potrebujejo dodatne tekočine. Bi morali dodajati prekuhano vodo ali celo čaje? Ne, tudi poleti ne!

Ima vaš otrok priraščen jeziček?

To je pogosto vzrok težav pri dojenju, cmokanja, bolečih in poškodovanih bradavic ter nezadostnega naraščanja teže.

Dojenje ni samo hrana

Dojenček se večkrat doji tudi, ko ni lačen. Tako zadovoljuje vrsto različnih potreb, mama pa se uči odzivanja nanj.

Nastavki za dojenje

Niso rešilna bilka za vse težave, ob uporabi pa morajo ustrezati tebi in dojenčku. Pozorna bodi še na številne slabosti.

Ne po steklenički!

Obstaja mnogo drugih načinov za dohranjevanje dojenčka, ki ne povzroča sesalne zmede. Ali veš, kateri so?

Nedonošenčki in dojenje ter hranjenje z materinim mlekom

Materino mleko je za nedonošenčke še posebej dragoceno, v kombinaciji s kengurujčkanjem pa sploh! In tudi dojijo se lahko!

Dojenje na Madagaskarju

Kako pomemben je prenos znanja in tradicije! Kakšen vpliv imajo vzorci iz primarne družine ter močna, stalna podpora.