Z rojstvom otroka sta postala neločljivo povezana do konca vajinega življenja in vajino skupno poslanstvo je, da sebi in svojemu otroku ustvarita varno in ljubeče družinsko okolje, v katerem se bo razvijal v zdravo, čutečo, samostojno in samozavestno osebo. 

Vidva ustvarjata družinsko klimo in vplivata na otroka

Otrok se razvija v odnosih s starši in med staršema. Družina je prostor, v katerem nastaja in se razvija človeška psihična struktura. Starša s svojimi čustvi oziroma odnosom ustvarjata družinsko čustveno klimo ter tako vplivata na razvoj otrokovega čustvenega in miselnega sveta. S svojim čustvovanjem, razmišljanjem in ravnanjem na otroka prenašata svoj vedenjski vzorec ter tako oblikujeta njegovo osebnost.  Torej – temelji vajine prihodnosti so postavljeni, sedaj se poraja le še vprašanje, kako bosta uspela ustvariti odnos, ki bo temeljil na občutku varnosti, zaupanja, sodelovanja, pripadnosti, sprejetosti in zaželenosti Vsi pa vemo, da to ni ravno lahka naloga. Čeprav sta združena v istem poslanstvu, sta še vedno dva različna posameznika, ki morata ustvariti skupen svet, v katerem bosta oba zadovoljna, kar vama bo uspelo le, če se bosta znala pogovarjati. Verjetno sta to že velikokrat slišala, a praksa vendarle kaže, da nam to vseeno ne gre prav dobro. Številne razveze se zgodijo ravno zaradi pomanjkljive komunikacije, kar posledično pripelje do odtujitve. Prpravili smo vama nekaj osnovnih pravil uspešne komunikacije, ki vama bodo v pomoč pri ohranjanju povezanosti in čustvene bližine. 

Najpomembnejše: stik s sabo

Osnovni namen pogovora je odpiranje vrat svojega notranjega sveta in spoznavanje notranjega sveta drugega človeka, kar pomeni, da moramo imeti pogum izražati svoja čustva in misli; prav tako pa nas morajo zanimati čustva in misli drugega človeka.  Zato da bi pa sploh znali izražati svoja čustva in misli, moramo seveda imeti dober stik s svojim notranjim svetom. 

Moja resnica morda ni tvoja resnica

Vsebina sporočila je sestavljena iz našega občutenja, videnja in razumevanja sebe, ljudi in sveta – izražamo svojo osebno resnico, za katero pa ni nujno, da je enaka osebni resnici drugega človeka.  Znati moramo sprejemati tako svojo kot tudi tujo resnico ter poiskati srednjo pot med obema. To se nanaša predvsem na oblikovanje skupnega življenjskega stila in usklajevanju skupnih obveznosti.  Več glav več ve. Vajina naloga je, da spoznata vrline in sposobnosti drug drugega, se naučita dopolnjevati – upoštevati drug drugega. Le tako bosta postala uspešen tim.

Komunicirajte jasno in v prvi osebi

Če hočemo biti razumljeni, moramo znati oddajati jasno sporočilo. Ne potrebujemo veliko besed, potrebujemo prave besede, s katerimi povemo bistvo. Preveč besed ustvarja zmedo, sporočilo pa se izgubi oziroma postane nerazumljivo. Lahko se zgodi tudi, da nas sogovornik preneha poslušati ali se osredotoči le na posamezen del pripovedi. Na koncu pride do tega, da se pogovarjamo o povsem nečem drugem, kot smo se prvotno želeli. To nas jezi in ustvarja frustracijo oziroma se zaradi tega zapletamo v ponavljajoče debate, ki se običajno končajo na že znani način – s prepirom. Torej: preden začnemo pogovor, moramo seveda vedeti, o čem bi se želeli pogovarjati. Najbolj preprosto bo, da si postavite vprašanje: »Kaj želim povedati?« in da svoje sporočilo oblikujete v 1. osebi ednine oziroma uporabljate »Jaz stavke«. Na primer: »Rada bi, … Razmišljal sem, … Čutim, da, …. Jezi me, …. Boli me, …. Vidim, da,…. Ne maram, …. Ni mi všeč, ko, ….« Zapomnite si: vi ste oddajnik, ki oddajate sporočilo. Vaša naloga je, da oddate sporočilo na razumljiv način. 

Družinski sestanki

Pomembni pogovori zahtevajo svoj čas in prostor. Običajno parom svetujemo družinske sestanke. Vodenje družine je zahteven projekt, zato je potrebno načrtovati, se usklajevati in seveda »delegirati«. V vsakem primeru pa je za uspešno sporazumevanje potrebno najprej vzpostaviti stik, s katerim pritegnemo pozornost drugega človeka. Stik je na primer pogled v oči – kar seveda pomeni, da moramo biti v istem prostoru. Prav tako bo pogovor neuspešen, če bomo med tem gledali televizijo ali pa delali kaj drugega. Ko se pogovarjamo, bodimo osredotočeni drug na drugega, drugače se bomo poslušali le na pol. Prav tako naši možgani ne bodo uspeli predelati informacij ter jih shraniti. Če bosta sledila temu preprostemu napotku, ne bo prihajalo do prepirov glede tega, kako druga oseba nenehno pozablja, kar je obljubila. In še opozorilo: avto ni primeren prostor za pomembne pogovore, še najmanj pa za razčiščevanje ali prepiranje. Ne samo da je nevarno: v majhnih prostorih brez možnosti takojšnjega umika se zelo hitro sprožijo občutki ogroženosti in veliko hitreje se poviša stopnja čustvenega stresa. Zaradi svoje lastne varnosti in varnosti svojih otrok prepire raje prihranita za kakšno drugo priložnost.

Se nadaljuje …