Zakaj vodenje za roke, pri učenju hoje, ni dobro za otroka!
/0 Comments/in Družina in vzgoja, Nosečnost in porod, Vsebine /by mfZakaj vodenje za roke, pri učenju hoje, ni dobro za otroka!
Ko jesen ovije svet v zlate barve in zrak zadiši po cimetu in ingverju, je čas za trenutek miru in sprostitve. Mamica, ki po dolgem dnevu skrbiš za dojenčka, malčka ali več otrok, si zvečer zaslužiš, da se pocartaš. Zlato mleko, starodavni ajurvedski napitek, ni le topla pijača, temveč tudi naravni eliksir, ki pomirja, krepi in pripravlja telo na globok, sproščujoč spanec.
Avtor: Marina P. Frangež / ustanoviteljica Veva in porodna doula
Kar je včasih veljalo kot dobra praksa, ni nujno, da velja tudi danes.
Si tudi ti videla fotografije, kako so tvoji starši tebe držali za rokice pri prvih korakih?
Mnogi starši si želijo pomagati otrokom pri prvih korakih, pogosto s tem, da jih držijo za roke in jih “vodijo” pri hoji. Čeprav to prihaja iz dobrih namenov, pa raziskave in strokovne smernice kažejo, da lahko takšna praksa celo upočasni optimalen razvoj otrokove hoje.In ne le hoje temveč tudi njegov psihološki in čustveni razvoj. Kadarkoli otroku pomagamo, pri stvareh, ki jih sicer zmore sam, mu pošiljamo nezavedno sporočilo, da tega ne zmore. S tem zaviramo otrokov razvoj.
Naraven gibalni razvoj otroka
V prvih mesecih otrokovega življenja so njegove gibalne sposobnosti še omejene in se skozi faze naravnega razvoja počasi izboljšujejo. Pri razvoju gibanja je pomembno, da otrok postopoma pridobiva nadzor nad svojim telesom, in to predvsem s tem, da ima prosto gibanje na tleh, kjer lahko vadi obračanje, plazenje, posedanje, vstajanje in nazadnje hojo.
Vsaka razvojna faza ima svoj namen, ki otroku omogoča pridobivanje ključnih izkušenj pri zaznavanju lastnega telesa, ravnotežja in če preskočimo kakšno fazo ali otroka k določeni fazi preveč usmerjamo tako, da njegovo telo fizično vodimo, se lahko zgodi, da ne razvije določenih veščin.
Pomen samostojnosti pri učenju hoje
Ko otroka držimo za roke pri učenju hoje, mu s tem odvzamemo možnost, da bi sam našel svojo optimalno držo, korak in ritem gibanja, ter seveda tudi ravnotežje. Otroci morajo sami raziskovati, kako doseči stabilnost in kako loviti ravnotežje, kar jim pomaga razviti občutek za lastno telo. Ko otroci začnejo sami vstajati, vstajanje prilagodijo svoji trenutni moči in ravnotežju, kar zagotavlja, da gredo skozi vse pomembne razvojne stopnje.
Strokovnjaki opozarjajo, da je za otroka bolje, če se sam uči premikati in vstajati, saj s tem krepi svoje mišice na naraven način. Z vodenjem za roke se namreč prenese del njegove teže na starša, otrok pa dobi manj možnosti za krepitev mišic in sklepov, ki so pomembni za samostojno hojo. Raziskave kažejo, da imajo otroci, ki se sami naučijo vstajati in hoditi, boljši nadzor nad telesom, boljše ravnotežje in večjo samozavest pri hoji.
Kar je popolnoma logično, ker se je med učenjem, med padci in pobiranjem, vzpostvailo večje število možganski povezav in otrok je dobil več izkušenj.
Kakšne so prednosti, da otrok shodi samostojno?
Ko otroku dovolimo, da se uči hoje sam, mu s tem omogočimo, da razvije občutek samozaupanja in lastne sposobnosti. Samostojno gibanje otroku omogoča, da preizkusi svoje meje in ugotovi, kako lahko sam nadzoruje svoje telo. Na ta način gradi samozavest in samozaupanje, saj občuti, da lahko doseže nove mejnike brez stalne pomoči odraslih.
Razvoj ravnotežja pri hoji
Vodenje za roke pri hoji lahko ovira tudi razvoj ravnotežja. Ko otroci sami vstanejo, se zanašajo na svoje težišče in se učijo, kako prilagoditi telo glede na to, kam želijo iti.
Ko pa jih držimo za roke, se težišče premakne, saj otrok v bistvu “visi” na starševih rokah in nima nadzora nad tem, kako postavi noge.
Ključna sestavina za dober razvoj: potrpežljivost in opazovanje
Vsak otrok ima svoj ritem, ki ga je dobro spoštovati. Če starši čutijo potrebo, da bi otroka pospešili pri učenju hoje, je to običajno povezano z zunanjimi pričakovanji ali primerjavami z drugimi otroki.
Vendar pa je ključno razumeti, da naraven tempo razvoja otrokovi telesni in možganski strukturi omogoča, da se optimalno razvijeta za prihodnje gibalne izzive.
Tudi če se morda zdi, da otrok zaostaja za vrstniki, se mu s potrpežljivostjo omogoča, da v svojem ritmu doseže stabilne temelje za kasnejši razvoj. Seveda je pomembno, da otroka spremljamo in ob morebitnih težavah obiščemo zdravnika in iščemo nadaljnje rešitve.
Praktični nasveti za mamico in atija
Namesto, da otroka držimo za roke in ga vodimo, lahko storimo naslednje:
- Omogočimo varen prostor: Naj bo prostor, kjer se otrok uči gibati, varen in primeren za padce.
- Pustimo otroku dovolj časa: Omogočimo mu prosto gibanje in pustimo, da sam odkriva svoje meje in možnosti.
- Spodbujajmo igro na tleh: Igra na tleh in raziskovanje omogočata, da otrok razvija mišice in koordinacijo na način, ki ga bo kasneje samostojno pripeljal do hoje.
Mami, očka: “Jaz zmorem sam!” Dovolita otroku, da samostojno doseže svoje gibalne mejnike. To je ključno za zdrav gibalni in psihološki razvoj.
Vodenje za roke lahko ovira ta proces, saj otrok ne razvija potrebne mišične moči in ravnotežja, ki sta bistvena za samostojno hojo. S potrpežljivostjo, podporo in omogočanjem varnega prostora starši ustvarjajo optimalne pogoje, da otrok uspešno osvoji hojo in gradi samozavest za prihodnje izzive.
Hvala ti, da z znanjem spreminjaš svet naših otrok.
Za več strokovnih vsebin pobrskaj med našimi predavanji.
Razumevanje čustev in postavljanje mej
VEVA AKADEMIJA 1
VSA NAŠA PREDAVANJA V VEVA AKADEMIJI
Preberi še:
Pravilo GPP: kako ohraniti presredek med porodom?
Pomembni dejavniki so gibanje, položaj pri iztisu in pritiskanje. Kaj pa je tisto ključno, da je presredek ogrožen?