Uporaba K vitamina

Vitamin K je v novorojenčkovem telesu izredno pomemben, saj se njegovo telo lahko spopade z morebitno poškodbo, če je v njegovi krvi zadostna količina faktorjev, ki vplivajo na strjevanje krvi, pravi Nastja Pavel, diplomirana babica in magistra zdravstvene nege. Ta nivo se dvigne sam od sebe v dneh po porodu, dodatno pa za to poskrbimo z dojenjem. Težava seveda nastane, če pride do poškodb med samim porodom ali če dečke obrežemo takoj po porodu, ko nivo vitamina K še ni normalen. Sam nivo se dvigne na običajnega med petim in sedmim dnem, osmi dan po porodu pa naraste za 100%. Kot zanimivost: v Bibliji je zapovedano, da se dečke obreže prav – osmi dan. Novorojenčki se rodijo z nizkimi vrednostmi vitamina K, zato dobijo kmalu po porodu (še v porodni sobi) injekcijo, ki vsebuje približno 20.000x večje količine sintetičnega K vitamina, kot ga ima otrok ob rojstvu. Glede na to, da se z nizkimi vrednostmi K vitamina rodimo praktično vsi, je na mestu vprašanje, ali lahko v tem primeru zares govorimo o “pomanjkanju” in “nizkih vrednostih”. Je mogoče, da že v sami osnovi obstaja nek biološki razlog, da imajo novorojenčki v krvi tako malo vitamina K? Zaenkrat odgovora na to vprašanje še nimamo. Injekcija (ki vsebuje tudi aluminij) se torej daje rutinsko za preprečevanje notranjih krvavitev. V Sloveniji otroci po porodu dobijo sintetični K vitamin. Pred porodom imata starša to problematiko možnosti raziskati in se odločiti, ali bosta K vitamin dovolila preko injekcije, oralno z žličko ali pa ga ne bosta dovolila. Če se glede tega starša pred porodom ne izrečeta, želje izrecno ne napišeta v seznam porodnih želja, po porodu pa nista pozorna na dogajanje, bodo otroku K vitamin vbrizgali v mišico. V kolikor se starša odločita, da K vitamin zavrneta, bosta najverjetneje deležna pritiskov, zato je res pomembno, da smo starši izobraženi in predvsem poznamo argumente za svojo odločitev – ne glede na to, kakšna je – tako bomo lahko stali za njo. Tematika je precej obsežna, poleg samega vitamina K je potrebno upoštevati še materino (in posledično otrokovo) črevesno floro, vrednosti vitamina D ter sam potek poroda, rezanje popkovnice in dojenje. Potrebno je poudariti, da do težav in vpliv na zdravje prihaja predvsem pri preveč medikaliziranih porodih z intervencijami – kot so sprožanje poroda, umetni popadki, vakuum, pri čemer lahko otrok utrpi poškodbe, ki bi lahko vodile do notranjih krvavitev. Če gre za naraven fiziološki porod, po katerem se popkovnice ni prerezalo, preden ni bila povsem prazna (s tem je otrok dobil precejšnje zaloge krvi, ki je bolj gosta – bogata s trombociti, železom in K vitaminom), laktacija pa z ničemer ni ovirana, je nevarnost glede hemoragične bolezni majhna. V kolostrumu je ogromna količina naravnega K vitamina in če otrok lahko sesa vedno, ko ima po tem željo, bo že v treh dneh zaščiten pred nevarnostjo deficita K vitamina. Pozornost je potrebno nameniti tudi stanju črevesne flore – tako mame kot otroka. Levji delež pri vzgoji zdravega otroka je dojenje vsaj prvih šest mesecev. Dojeni otroci imajo v primerjavi z otroci, hranjenimi po steklenički, precej bolj raznolike (koristne) bakterije v črevesju, in kolonizacija teh podpira zdrav in močan imunski sistem, dolgoročno naložbo v zdravje otrok. Idealno je, če doječa mama uživa veliko sveže, ekološko pridelane zelenjave, ki vsebuje veliko vitamina K1. Z zvišanjem njenih vrednosti bo tudi otrok dobil večjo količino potrebnega vitamina K. Enakega pomena za zdravje je optimizacija črevesne flore ter količina vitamina D. Vitamin K2 namreč proizvaja določena črevesna bakterija, ki z namenom, da bi optimizirala mamino ter zdravje otrok (tako v maternici kot med dojenjem), deluje sinergično z vitaminom D. Dojenček, ki ni prejel sintetičnega vitamina, ima v prvem tednu življenja med 0,25% in 1,5% možnosti, da pride do težav, ki pa jih lahko s pozornim opazovanjem otroka (na primer krvavitev iz popka) opazimo in preprečimo. Če se odločimo za oralno dozo, je pomembno, da dobi vitamin K šele po prvem podoju: tako da je prva snov, ki poseli otrokov želodček in črevesje, mamin bogat kolostrum, ne pa sintetičen vitamin. V nekaterih slovenskih porodnišnicah je postala že praksa, da dajo vitamin K oralno, pri čemer ne zadostuje en odmerek, temveč se mora mama z dojenčkom, ki je dojen, vrniti še dvakrat. To za otroke, hranjene po stekleničkah, ne velja nujno, kajti ti pripravki že sami po sebi vsebujejo ta dodatek. Med nekaterimi pediatri velja prepričanje, da v maminem mleku ni dovolj K vitamina – kar je lahko res, a trditve ne gre posploševati na vse. Mama lahko namreč dvigne svoje vrednosti K vitamina, tako ga bo več tudi v mleku. Res je, da je večina mam glede tega vitamina (in še katerega drugega) podhranjena, a se da stanje sanirati. Nenazadnje in ne nezanemarljivo: proizvajalec v navodilih navaja, da lahko injekcija Konakiona povzroči zlatenico in kernicterus – poškodbe možganov. Poveča možnost za razvoj raka in levkemije. Nastja Pavel na svoji spletni strani Moja babica piše, da bi bilo potrebnih več raziskav o učinku K vitamina po nemedikaliziranem porodu. Na njeni spletni strani je na voljo precej virov, ki so lahko izhodišče za nadaljnja premišljevanja. O tem, da sintetični vitamin K po porodu v večini primerov ni potreben, pišeta tudi svetovno znana babica Gloria Lemay in svetovno znani porodničar Michel Odent.

Dr. Suzanne Humphries o uporabi sintetičnega vitamina K

Dr. Suzanne Humphries v spodnjem videu o rutiniranem dajanju sintetičnega vitamina K vsem dojenčkom. Dr. Humphries dvomi, da bi se lahko narava tako zelo zmotila, da bi to zares potrebovali.