Si predstavljate, da bi namesto kričanja in priganjanja, naj si otrok končno umije zobe, ob večerih pri vas stvari potekale gladko, mirno in spoštljivo, predvsem pa efektivno?

Simona Živec

Vir za krepitev družinskih vezi

Večerna rutina je pomembna za krepitev družinskih vezi, vpliva pa tudi na otrokov celostni razvoj. Gre za čas, ki ga namenimo izključno družini, brez telefonov, tablic, računalnikov in drugih zunanjih dražljajev. Delimo si dnevne izkušnje, doživetja, radosti in skrbi. Ključni vidiki večerne rutine so preživeti čas skupaj, si biti blizu, sodelovati, si pomagati, se čutiti sprejete in varne. Vsaka družina si ustvari večerno rutino po svojem ritmu in željah, dobro pa je, da vanjo vključimo čas za bližino, pravljico in umirjen zaključek dneva.

K vpeljavi večerne rutine bo pripomoglo troje:

  1. Če je še nimate uvedene, si vzemite dovolj časa, da jo vpeljete. Nič ne gre čez noč, naj vam neuspeh prve dni ne vzame motivacije.
  2. Bodite potrpežljivi do sebe in do otrok in spustite pričakovanja. Ob mirnih starših se otroci lažje in prej sprostijo.
  3. Za izvedbo večerne rutine si vzemite na začetku dovolj časa – pol ure ali celo več. Šele ko bo dobro vpeljana, bo morda trajala manj. Če bo zanjo namenjenga premalo časa in otroci še ne bodo spali takrat, ko bi po vaše naj, vas lahko to spravi v stisko in boste postali nestrpni.

Pomen bližine in dotika

Med večerno rutino se vršijo pomembni procesi povezovanja, navezovanja in zbliževanja. Če tekom dneva ne najdemo možnosti za telesni stik in dotik, si lahko zvečer namenoma vzamemo čas za to. Telesni stik s starši je za otroka zelo pomemben. Ljubeč dotik in objem v telesu sprošča hormon oksitocin, ki mu pravimo tudi hormon bližine in ljubezni. Povzroča občutke zadovoljstva ter vpliva na zmanjševanje nemira in stresa. Dotik je tudi temelj za razvoj komunikacije in ključen za vzpostavljanje povezav med otrokom in starši. Telesni stik v zgodnjem otroštvu vpliva na otrokovo zaupanje v svet in na razvoj občutka varnosti.

Branje pravljic

Skupno branje ali pripovedovanje otroku je priložnost, da smo skupaj z otrokom in da se imamo z njim lepo. Otrok ob tem, ko mu starš bere oz. pripoveduje, čuti ljubezen, nežnost in varnost. V otroštvu večina otrok rada posluša in uživa, ko jim kdo bere ali pripoveduje. Gre za skupno dejavnost, ki ustvarja občutek večje povezanosti. Čustvene vezi, ki se ob tem stkejo, pa so pomembne za vse življenje. Poleg socialne in čustvene izkušnje, ki jo branje ponuja, pa je le-to pomembno tudi za otrokovo uspešnost branja, pisanja in učenja.

Kaj pa, če ne gre vse po načrtu?

»Moj otrok si zvečer ne želi umivati zob. Prerekanje glede tega me spravi v slabo voljo in naša večerna rutina je pokvarjena.« Otroku razložimo, zakaj je pomembno, da si umiva zobe. Mogoče se dogovorimo za obisk pri medicinski sestri, ki izvaja zobno preventivo in bo otroku na igriv način prikazala pomen umivanja zob. Učinkovite so lahko tudi peščene ure, ki otroka motivirajo, da si v določenem času umije zobe. Naj si sam izbere takšno uro, še boljši učinek pa bo, če si jo bo sam, s pomočjo staršev, tudi izdelal.

»Če samo pomislim na naše večere! Divjanje sem in tja, prerekanje, neskončno dogovarjanje. Kako naj v tem najdem kaj pozitivnega?« Rutine zmanjšujejo stres pri pripravi na spanje, tako za otroke, kot za starše. Če otrok točno ve, kako si večerni dogodki sledijo in kaj mora vse opraviti pred spanjem, potem je manjša verjetnost, da bo prišlo do prerekanja in prepiranja zaradi opravil, kot so večerja, umivanje zobkov, oblačenje v pižamo. Posledično se dogaja vzgoja brez prisile, merjenja moči in povzdigovanja glasu. Skupaj z otrokom pripravimo plakat, na katerem so po vrstnem redu napisane večerne aktivnosti. Na plakat lahko vključimo fotografije otroka, ko obeduje, ko si umiva zobke, itd. Te dejavnosti lahko otrok tudi nariše.

»Moj otrok ne želi poslušati pravljic. Skače sem in tja po postelji, ne posluša …  Knjiga ga niti zanima ne.« Najprej otroku omogočimo, da si izbere knjigo, ki mu je všeč. Skupaj z otrokom obiščemo knjižnico in naj si sam izbere knjigo, ki jo želi zvečer pogledati oz. poslušati. Če je otrok notranje motiviran, bo zagotovo lažje sledil pravljici. Nekateri otroci težje vzdržujejo pozornost dalj časa. Takrat izberemo krajše pravljice, kartonke, tipne ali zvočne knjige. Otroka pritegnemo tudi s tem, da pravljice ne beremo, ampak doživeto pripovedujemo.

Čas, ki ga preživimo s svojimi otroki, je neprecenljiv. Ustvarimo si večerno rutino po svoji meri, ki nam bo dragocena in bo med družinskimi člani stkala močne vezi.

Vir: Članek je v celoti zapisan v knjigi Za srečo v družini (Križan Lipnik A., Černetič M., Valenčak K. in drugi (2019). Za srečo v družini. Murska Sobota: Založba Ajda).

Simona Živec je socialna pedagoginja, pomočnica ravnatelja in svetovalna delavka v Vrtcu Slovenske Konjice.