1. Učenje spanja” je uspešneje, če se ga držimo že od samega rojstva.

Ne drži. Za obdobje do četrtega meseca velja, da nimamo velikega vpliva na otrokovo spanje, zato tudi ne moremo narediti večjih “napak”. Tudi sicer je dobro, da na spanje ne gledamo kot na projekt in se distanciramo od pojma “učenje spanja”. V naši družbi veljajo starši, katerih otrok “dobro” spi, za uspešne, kar ustvarja zelo velik pritisk – v družbi, že tako polni primerjanja in tekmovanja glede vzgoje, zdravja in razvoja otrok. Pustimo torej družbena pričakovanja in se bolj osredotočimo na to, da po prihodu novorojenčka dobro poskrbimo predvsem in tudi zase. Z dovolj dnevnega spanca, ko spi otrok, bomo lažje prenesli tudi nočna zbujanja.  S skupnim spanjem (vsaj v istem prostoru) je napora ponoči manj. Tudi če se spreminjanja spalnih asociacij lotimo po pol leta ali enem letu, nismo nič zamudili in otroka se da tudi pri dveh letih navaditi na drugačne spalne vzorce. Dokler vam ustreza, spite skupaj z otrokom in mu nudite bližino. Noben drug sesalec se po porodu ne loči od svojega mladička.

2. Ukinitev nočnega dojenja prinese več spanja.

Lahko, ni pa nujno. A pozor: dojenje ni vedno pravi odgovor. Dojenčki se prebujajo, ker je to naravno in ker s tem v prvih mesecih tudi ohranjajo svoje življenje in z nočnim dojenjem jim ne škodimo. Še več, za vzpostavitev polnega in uspešnega dojenja je na začetku nočno dojenje ključno (dvigne nivo prolaktina in poskrbi za več mleka čez dan).

To pa tudi ne pomeni, da je potrebno vsako otrokovo nočno zbujanje reševati z dojenjem. Sploh ko govorimo o večjih otrocih, jim je potrebno dati prostor tudi za jok in frustracijo. Nagonsko si želimo pomiriti otroka, kar je normalno, a še kakšno generacijo nazaj otroci sploh niso imeli možnosti izražati jeze, žalosti ali frustracij. Ob joku so hitro dobili dudo ali kaj za prigrizniti, zelo pogoste pa so bile tudi preusmeritve pozornosti (glej, zajček!). To dediščino lahko pustimo za seboj in zdravo bi bilo, da bi otroku pustili tudi jokati – velja tako podnevi kot tudi ponoči. To ne pomeni, da otroka pustimo samega in ga izjokavamo! Nasprotno. Tam smo za njega, mu “držimo prostor” in dovolimo, da izrazi svoja čustva (kar je na začetku morda sila težko).

Dojenčki/malčki se lahko prebujajo, ker predelujejo dan, ker jim je hladno ali ker imajo polno pleničko. Predstavljajte si, da vas ponoči zebe – in namesto da se pokrijete, dobite od partnerja nekaj za pod zob. Proti jutru se otroci lahko prebujajo, ker začne delovati črevesje in če so bile večerje težke in neprimerne (procesirana hrana, žitne ali mlečno-žitne kašice, sladki prigrizki), je telo obremenjeno in otrok se prebuja. Resda ga bo dojenje pomirilo, a primernejša večerja bo boljša rešitev. Tudi REM faze spanje so proti jutru pogostejše, tudi cirkadialni ritem je pri otrocih “nastavljen” na zgodnje zbujanje. Skratka: zgolj ukinitev nočnega dojenja najbrž ne bo prinesla boljšega spanca, na zadevo je vedno potrebno pogledati celostno.

3. Ob močnih večerjah bo otrok spal bolje

Ne drži (nujno). Nekateri otroci po močnejših večerjah resda spijo bolje, a takih je malo. Veliko otrokom pretežka večerja obleži v želodčku in zaradi tega spijo še težje. Ste kdaj zvečer pojedli veliko porcijo hamburgerja s krompirčkom? Najbrž ste spali slabše kot takrat, ko ste si privoščili kakšno lahko juho, kajne? Prav tako se hrana, ki je obležala v želodčku, začne prebavljati proti jutru – med 5.00 in 7.00 se namreč aktivira debelo črevo. Kar pomeni, da vam lahko težka večerja oteži prvi del noči in še jutro. Procesirane kašice, ki jih na veliko svetujejo tudi knjige o uvajanju hrane, so s kaloričnega vidika nične. So predelane in sladke in otroku ne nudijo nobenih hranil. Boljša izbira za mirno spanje so nežne juhe z manj OH in več maščobami ter hrana, ki vzpodbuja nastanek melatonina (hormona, ki uravnava cirkadiane ritme).

In ponovimo še enkrat: normalno je, da se dojenčki prebujajo! Idejo, da bi že šestmesečnik moral prespati noč, je razširila prehrambena industrija, ki v isti sapi prodaja kašice za boljše spanje. Najprej vam vzbudijo slabo vest, ker se vaš otrok prebuja in v resnici namišljeno ustvarijo nek problem, takoj za tem pa prodajajo rešitev. Pogosto v obliki adaptiranega mleka in procesiranih žit.

4. Če se otrok prebudi, ko se ga odloži, je mamino mleko premalo kalorično oz. močno.

Ne drži. Vsa skrivnost je v povezovanju otrokovih spalnih ciklov. Otroci namreč ne zaspijo takoj globoko – za zdrs v globoko fazo spanja potrebujejo okoli 20 minut. Če ga odložite prej, se bo zbudil in ker ne bo na varnem, v vašem naročju, kjer bi slišal vaš srčni utrip in vas vonjal ter čutil, se bo prestrašil. Normalni odziv na to je – jok. Spanje po adaptiranem mleku je drugačno zaradi drugačne sestave prilagojenega mleka, ki se prebavlja enkrat dlje kot mamino.

Otroka pred 4. mesecem  ne moremo “razvaditi”, kot je pojasnjeno že v prvem odgovoru. Tudi kasneje ga ne moremo ravno “slabo navaditi”, je pa res, da mu lahko postane normalno, da je med uspavanjem vedno na dojki ali v naročju. S to navado samo po sebi ni nič narobe in vsekakor je nekaj najlepšega in tudi naravnega, da otroku nudimo kar se da veliko dotika (ki je zdravilen in pozitivno vpliva na razvoj možganov in tudi vedenjskih vzorcev!), toda sčasoma, ko si bomo želeli spremembe, jih bo potrebno začeti delati prav tam: na spreminjanju spalnih asociacij – torej načina, kako otrok poveže spalne cikle med seboj. Res pomembno pa je, da se teh sprememb lotite, ko to zares globoko v sebi začutite vi in ne zaradi pritiskov okolice.

5. Mirna risanka pred spanjem kot dobra večerna praksa.

Ni nujno. Otrok potrebuje ustaljeno rutino, sosledje nekih dogodkov, ki se ponavljajo vsak dan – na tak način se umirijo in možgani se sčasoma naučijo  “vklopiti” sistem umirjanja, ko gre otrok v posteljo. Risanke so lahko problematične, če se ob gledanju možgani preveč vzburijo – in majhni otroci te dražljaje dojemajo povsem drugače kot mi. Tudi če se v risanki pripeti nekaj nam povsem simpatičnega – recimo ko kuža pade z vozila, lahko otrok to dojame povsem drugače. Prestraši se, možgani se vzburijo in otrok namesto umirjanja doživi stres. Nezanemarljivo dejstvo pa tudi to, da TV ekrani oddajajo modro svetlobo, ki upočasnjuje izločanje melatonina. Namesto uspavanja otroka še bolj prebudijo.

Prav tako je pomembno, da odide otrok v posteljo dovolj zgodaj. Manj kot spijo, bolj so razdražljivi, težje se umirijo in uspavajo in spanec je slabši. Zato poskrbite, da bo imel vaš dojenček/malček glede na njegovo starost tudi dovolj spanca čez dan in da bodo ti dremeži ustrezno razporejeni. Prav tako ne zamudite pravega trenutka za začetek rutine in odhod v posteljo. Če ga zamudimo, se lahko uspavanje podaljša za pol ure ali celo več.