Zakaj si nič ne načrpam?

Če spadate med mame, ki si lahko brez težav načrpajo veliko/dovolj mleka, potem teh skrbi nimate in morda nikoli ne boste mogli razumeti, kako se počuti mama, ki si nikoli ne načrpa nič. A takih mam je veliko in potrebno je opozoriti: količina mleka, ki jo načrpate, ne pove nič o tem, koliko mleka imate. Pove samo, koliko ga lahko izčrpate. Zato količina načrpanega mleka nikoli ne sme biti glavni kriterij pri presojanju, ali ima mama dovolj mleka ali ne.

Včasih mame tehtajo pred in po podoju in velikokrat, ko tehtnica ne pokaže zadovoljivega rezultata, ji naročijo, naj si poskusi izčrpati svoje mleko. Tako bo bojda lahko videla, koliko mleka sploh ima. Toda črpanje je zahtevno in lahko utrujeno mamo psihično povsem dotolče. Mnoge mame – potem ko nič ne načrpajo  – začnejo dodajati umetno mleko in zapadejo v začaran krog tehtanja, črpanja, stekleničke in dodajanja.

Osredotočamo se na številke, ne nase in na otroka

Moja (prva) zgodba gre tako:

Sin je v prvem tednu po prihodu iz porodnišnice zvečer jokal, moje dojke so bile prazne in mlahave. Rekli so mi, naj si poskusim načrpati, da vidim, koliko mleka imam. V 10 minutah sem načrpala 10 ml. Od tega se otrok ne more najesti! Stradala sem svojega otroka. Moža sem poslala po umetno mleko. Ko sem pripravila stekleničko, je 60 ml dobesedno zlil vase. Sedela sem na kavču in ob misli, da nisem sposobna nahraniti lastnega otroka, so mi lile solze. Počutila sem se grozno.« U.R.

Razlogi, zakaj mama morda ne načrpa veliko ali celo nič:

1. Črpanje mleka je veščina, ki se je je potrebno naučiti in vsem niti slučajno ne steče sama po sebi. Pomembno je, kako pritiskate in ustvarite vakuum. Zelo pomembno je, kako se med črpanjem počutite.
2. Če mama črpa nervozna in v dvomih, da mleka ni, se ji bo od strahu telo zakrčilo, zato ga najverjetneje ne bo načrpala kaj preveč. Pri črpanju (ter ljubljenju, porodu in dojenju) morate biti spočite, site, hidrirane in sproščene.
3. Pri dojenju se ob pogledu na otroka in zaradi otrokovega stimuliranja živcev na kolobarju sprošča oksitocin (“hormon ljubezni”), ki poskrbi za izcejalni refleks, ko mleko začne teči. To mnoge ženske ob mehanski plastični črpalki doživijo veliko težje, nekatere nikoli.
4. Tako kot imamo ženske različne oblike prsi in potrebuje vsaka drugačen nedrček, bi morda vsaka morala preizkusiti tudi različne črpalke. Težava je lahko že v napačni izbiri velikosti črpalke, tu so potem še ročne in električne. Skratka, če ne gre z eno, še ne pomeni, da ne obstaja kakšna, s katero se tega ne bi dalo izvajati. Mnogim pomaga tudi odstranitev »gume« med dojko in črpalko.
5. Obstajamo mame, ki nismo nikoli načrpale nič, dojile pa smo dolgo. Ko je bil moj sin star sedem mesecev, sem želela načrpati za en obrok. Da sem načrpala 100 ml, sem potrebovala dva dni. Sin se je sicer potem dojil več kot dve leti, hči bo kmalu dve in pri njej je zgodba identična.

Nekatere mame si načrpajo več z električno črpalko kot z ročno. Pomagajo si tudi tako, da si pred črpanjem segrejejo dojko (s toplimi obkladki), nato pa krožno masirajo z vrha proti bradavici. Šele nato začnejo s črpanjem.

Če mama črpa mleko, da bi videla, koliko ga ima, mleka pa “ni”, naj s tem preneha. Količina mleka, ki ga bo uspela iztisniti, ni merodajna za sodbe o količini mleka v prsih nasploh.

Kako torej vedeti, ali je mleka sploh dovolj?

Veliko bolj merodajno je spremljanje števila polulanih plenic, teh naj bo med pet in šest na dan. Dojen otrok na začetku tudi redno kaka. Opazujte otroka: je srečen in zadovoljen? To naj bo pomembnejše od številk. Otrokov prirast teže lahko spremljate na tehtnici, a tehtanje pogosteje kot na en teden vedno ob istem času in ob istih pogojih lahko deluje zelo destruktivno. Absurdno bi bilo zanašati se zgolj na številke, sploh če vemo, da je novorojenčkov želodček prvi dan velik kot frnikula:

Velikost novorojenčkovega želodčka: prvi dan kot frnikula, tretji dan kot brstični ohrovt, pri enem tednu kot limona.

Pomembni podatki: povsem normalno je, da novorojenček na začetku izgubi okoli 10% svoje teže. Nato ima največ tri tedne časa, da pride nazaj na porodno težo – napredek jasno spremljamo od najnižje, ponavadi odpustne teže. V prvih treh mesecih življenja mora na teden pridobiti minimalno 120g oziroma skupno pol kilograma na mesec. Med četrtim in šestim mesecem je minimalni prirast 90g na teden.

Je črpanje v kakšnem primeru smiselno?

V določenih primerih črpanje ali pa ročno stiskanje vendarle lahko pomaga: a samo če se ga uporablja kot sredstvo za pomoč, ne za test in preverjanje količine mleka, enako kot velja za tehtnico. Če mama tehta vzporedno ob trudu z dojenjem in izvajanjem ukrepov za povečanje laktacije, ji je lahko v pomoč in orientacijo. Če je ves njen fokus usmerjen samo na številke na tehtnici, to ni dobro in prav. Enako je s črpanjem.

Črpanje je smiselno, če z otrokom v porodnišnici mama ne more biti skupaj, če se rodi prezgodaj in s šibkim sesalnim refleksom (potem ga z materinim mlekom dohranjujejo po brizgi, kapalki, sondi ali SNS sistemu raje kot po steklenički, da ne razvije sesalne zmede) ali če je zaradi napornega poroda utrujen, zlateničen, zaspan, mama pa s tem vzpodbuja laktacijo. Poleg črpanja se je vedno smiselno truditi pristavljati.

Preračunavanje gramov in mililitrov

Če ste se ujeli v past tehtanja pred in po podoju, nato črpanja in preračunavanja, koliko je potrebno po steklenički svojega pripraviti še adaptiranega mleka, se ustavite. To ne vodi nikamor. Od doječih mam ne bi smeli zahtevati izpolnjevanja količinskih norm, takšni merski pretvorniki ne obstajajo, predvsem zato, ker dojenje nikoli niso obroki.

Kaj pa, če otrok vendarle ne dobiva dovolj?

Če ste raziskali vzroke, zakaj vaš dojenček ne pridobiva dovolj teže, se osredotočite na več kožnega stika z otrokom (za dva, tri dni gnezdite z njim, bodite koža na kožo, z njim počivajte in ne opravljajte drugih hišnih opravil), dobro pijte in jejte ter uživajte izdelke, ki povečujejo količino mleka. Poskrbite, da bo imel otrok dovolj podojev, minimalno 8, še bolje 10 ali 12. Spočito, podprto in okrepčano mamino telo bo ob povečanem povpraševanju – ki ga dojenček ustvari, ko je pogosto pristavljan – ustvarilo toliko ponudbe, kot je potrebno. Na kratko rečeno: več kot bo dojenček sesal, več bo mleka.

Predvsem je pomembno, da si mama zaupa in se obkroži z ljudmi, ki ji bodo pri tem v pomoč. Če v bližini nimate ustrezne podpore (»Raje mu daj stekleničko, vidiš, da je lačen, kaj vaju ‘matraš’?«), pokličite koga, ki ima pozitivno izkušnjo z dojenjem.

Podporo in pomoč poiščite tudi, če se vam zdi, da spadate v tistih nekaj odstotkov žensk, ki ne morejo polno ali sploh dojiti. Podlaga za dokončno sodbo in opustitev dojenja pa vendarle naj ne bodo izčrpani mililitri. A tudi če na koncu ne boste dojili, se zavedajte, da zaradi tega niste nič slabša mama od tiste, ki doji.

Materinska ljubezen se ne meri v mililitrih.