Znakovni jezik za dojenčke
Urška Repnik
Sporazumevanje z znaki namreč ni neka umetno ustvarjena metoda, ampak samo teoretska opredelitev tega, kar je dojenčkom naravno in spontano: in to je izražanje s kretnjami. Otroci so izredno bistra bitja, na svet pridejo polni informacij iz maternice (in nikakor ne kot nepopisani listi, kot je dolgo veljajo) in srkajo vase sporočila iz okolice. Učijo se povsem s posnemanjem, zato oponašajo druge ljudi v njihovi okolici. Ravno to sposobnost natančnega opazovanja in hkrati oponašanja lahko izkoristimo vsem v prid: otroke naučimo dogovorjenih znakov (znakovni jezik za dojenčke), ki bodo vsem olajšali komunikacijo.
Predstavljajte si: dojenček, star 9 mesecev, sedi v dnevni sobi in joka. Kako bi se sicer znašli v takšni situaciji? Otroka bi skušali potolažiti, pogledali bi, ali ima polno plenico, pogledali na uro, ali ni napočil čas za hrano ali spanje. Morda pa otrok joka, ker bi rad gledal knjigo, ki sta jo brala zjutraj? Morda mu je avto padel za kavč. Nešteto razlogov je lahko, starši pa ne odkrijemo vedno pravega vzroka. Otroci so v takem primeru nemirni, jezni ali besni, ker jih ne razumemo, mi pa obupani, ker ne vemo, kaj nam želijo povedati.
Ali pa – z dobro leto starim otrokom, ki še ne govori, ste v parku. Naenkrat začne vznemirjeno vzklikati polglasnike in kazati na drevo. Verjetno bi po nekaj poskusih obupali in rekli – “ja, drevo je”. Če pa otroka ob vsakodnevnih sprehodih in opazovanju živali, ki so tam, naučite še znakov, bo lahko pokazal znak »veverička« in takoj boste lahko navezali pogovor, ali je videl veveričko, ki je splezala na drevo.
Kakšne znake uporabljati?
Znakovni jezik za dojenčke praviloma temelji na znakovnem jeziku za gluhe, a je lahko prilagojen na otrokove motorične sposobnosti. Izbira, katere znake boste uporabljali, je povsem vaša. Lahko se naučite kretenj iz slovenskega znakovnega jezika, uporabljate lahko ameriškega, angleškega … Ni pa nujno, da obvladate znakovni jezik za gluhe, da bi znakov učili svojega dojenčka! Izmislite si lahko svoje znake, pri uporabi katerih pa bodite dosledni. Če na primer v vaši družini roka na dojki pomeni znak za dojenje, uporabljajte tak znak vedno in ga vmes ne spreminjajte. Ne bojte se spontanosti, a jo vendarle ohranite logično. Je pa nevarnost sprotnega izmišljevanja v tem, da lastne izume sčasoma pozabite, s tem pa postanete nedosledni, kar ni dobra popotnica za učenje – otroci si znake namreč zelo dobro zapomnijo.
Pogosto si otroci izmislijo svoj znak – njihovih idej ne spreminjajte, obdržite takšne znake, kot si jih izmislijo oni.
Bo otrok zaradi uporabe znakov morda spregovoril kasneje?
Ne. Otroci govor razvijajo različno in na to nimamo velikega vpliva. Dokazano pa je, da znaki pozitivno vplivajo na razvoj samega jezika, ki je podlaga za otrokov govor. Znakovni jezik za dojenčke torej spodbuja k razviju svojega besedišče, ki ga bo uporabljal skozi govor. Za pozitiven razvoj otroci potrebujejo bogato pozitivno okolje ter motivacijo, da pri tem sodelujejo: zato jim čim več berite in se z njimi pogovarjajte.
Kako začeti?
Ko vzam
ete v roke knjigo, ki jo boste brali, rečete: »Poglej, to je knjiga.« Ko izrečete besedo »knjiga«, hkrati pokažete znak. Vsakič, ko boste vzeli v roke knjigo ali ko jo bo vzel otrok, pokažite kretnjo in vprašajte – »bi bral knjigo?«.
Za znak »še
« lahko na primer začnete pri jedi. Otroku date košček jabolka in ko ga poje, ga vprašate, ali bi še. Istočasno kot rečete »še«, pokažete tudi kretnjo. To ponavljate vsakič, ko otroka vprašate, ali bi česa še.
Uporabljajte vsakodnevne znake za stvari, ki jih otrok pogosto uporablja in so mu ljube. Hkrati ga naučite kakšnega komunikacijsko uporabnega znaka, kot je »še« ali »pil bi« ali »dojenje«.
Kdaj začeti?
Začnete lahko kadarkoli, nekateri pričnejo kmalu po rojstvu – vendar se otrok s kretanjem praviloma ne bo odzval pred 8.-9. mesecem, zato mnogi starši obupajo, ker ne dobijo odziva.
Vendar se vztrajnost splača – tudi če otrok (še) ne uporablja kretenj, mu širite besedni zaklad. Starši otrok, ki za sporazumevanje uporabljajo znakovni jezik, praviloma uporabljajo več in pestrejše besedišče: ker se trudijo čim bolj razložiti svet okoli sebe in se ne zadovoljijo s kratkimi stavki tipa »To je kuža.«
Že pri enem letu vam bodo sposobni pokazati, katero pesmico želijo slišati ali katero knjigo bi želeli pogledati. Metoda je izredno uporabna tudi za starejše otroke (stare leto in pol, dve leti), ki še ne govorijo, saj jim s tem damo možnost komunikacije.
Izboljšana komunikacija
Bistveni argument je boljša komunikacija med otroki in starši. Že če samo pomislite nase – če se znajdete v tuji državi, katere jezika ne obvladate, se boste lažje sporazumevali s kretnjami. Pri otrocih ni nič lažje in njihov občutek olajšanja, ker so razumljeni, je povsem enak kot vaš, ko nekoga končno razumete in ko kdo razume vas.
Starši s pomočjo te metode dobijo več informacij o tem, kaj želi ali potrebuje otrok, otroku pa se zmanjša stiska zaradi nerazumevanja in mu da občutek zadovoljstva, slišanosti in uspešnosti. Hkrati se zmanjšajo čustveni izbruhi, otrok in starš pa se bolj povežeta.
Mnogi so pred uporabo metode skeptični, vendar so prav vse izkušnje staršev zelo pozitivne. Mama Ana je z uporabo znakovnega jezika začela pri sinu z Downovim sindromom, čeprav je bilo veliko strokovnjakov proti. Nad metodo je navdušena in jo bo kmalu začela uporabljati tudi pri dojenčku (nima downovega sindroma), ki je zdaj star 2 meseca:
“Vesela sem, da sem vztrajala s tem. Tudi pri Izaku bom kmalu začela, ker malčki res ogromno razumejo in lahko s takim načinom zelo enostavno izražajo svoje želje in razmišljanja … da ne omenjam tega, da težko pride do frustrirajočih situacij, ko ne moreš razbrati otrokove želje.”
Metodo so pilotno izvajali že v nekaterih vrtcih po Sloveniji. Zelo uporaben je namreč tudi za vzgojiteljice v jaslih, kjer čuvajo povprečno nekje 12 otrok – od katerih ima vsak svoje potrebe, ki jih govorno še ne znajo izražati. Navdušenje je bilo veliko tudi s strani strokovnih delavcev v vrtcu.
O predavateljici
Urška Repnik
Urška Repnik je svetovalka za dojenje in poporodna doula. Vodi individualne in skupinske priprave na dojenje ter delavnice uvajanja hrane. Mame obiskuje na domu in jim nudi pomoč pri dojenju in podporo po porodu. Je soustanoviteljica spletne šole za starše veva.si, vodja festivala Dojiva se in urednica priročnika Zaupam si. Verjame, da je lahko samo srečna in zadovoljna ženska mirna mama.
Podari znanje. Podari moč.
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.
že od
10,00 €
