Ko postanemo starši, menjamo identiteto. Psihično se prilagajamo na novo situacijo, ko je dan bistveno drugačen od vseh prejšnjih, možgani so drugačni, kot so bili pred tem, drugače se opredeljujemo glede tega, kdo smo, kaj cenimo, o ciljih in usmeritvah, ki so pomembne v našem življenju. Skoraj ni stvari, ki bi ostala enaka. Gre za burno obdobje prilagajanja na novo življenje.
Adolescenca in matrescenca – spremembi identitete
Vsi vemo, kaj pomeni beseda adolescenca, imamo lastno izkušnjo le-te. To je proces rojevanja odraslega. Bili smo otroci, skozi mnogo hormonskih, telesnih, vedenjskih, osebnostnih, socialnih sprememb smo se preobrazili v odrasle. Poti nazaj ni in to nam je samoumevno.
Ob bok adolescenci se postavlja matrescenco. Izraz antropologinje Dane Raphael (ki je med drugim skovala sodobni pomen besede doula) se nanaša na proces nastajanja mame. Menjava identitete iz dekleta v mamo je ena najbolj intenzivnih sprememb v življenju ženske.
Dekle, ženska skozi nosečnost, porod in ob življenju z dojenčkom postaja mama. Drugačni so hormoni, drugačni so možgani, spomin, učenje, čustvovanje, zaznavanje čustev drugih ljudi, drugačno je telo, vsakodnevno obnašanje, naloge in vedenje. Ima drugačno vlogo v družbi in zadolžitve – pomislite samo na vso papirologijo, ki jo je treba urediti že pred porodom in še po njem … Drugačnih je mnogo vidikov dnevnega (in nočnega) življenja, finančno stanje, sanje, odnosi … Skoraj vse je popolnoma drugačno, saj postaja mama.
Iz gosenice v metulja
Vzamemo lahko tudi prispodobo preobrazbe iz gosenice v metulja. Vmesno stanje bube, zapredka je silno pomembno. Vmes ženska ni niti več dekle, niti še ne mama. V prvih tednih po porodu je nekje vmes. Proces rojevanja v mamo se ne zgodi v hipu, ko se rodi dojenček. Je transformacija, ki traja dlje časa. V teh prvih tednih je izjemnega pomena, kako ženska skrbi zase. Kako skrbi sama oz. ji drugi pomagajo skrbeti za njeno telo, čustva, praktične potrebe in zadolžitve. To naj bo prioriteta številka ena oz. naj bo to enako pomembno kot skrb za novorojenčka. Pri tem lahko mami zelo pomaga poporodni načrt. Tako bo lahko proces matrescence tekel bolj gladko.
In ko se mama končo izleže in postane metulj (večina kultur ta prehod postavi okoli 40. dneva po porodu), si naj da priložnost in to obeleži, praznuje. V mnogo tradicionalnih kulturah po svetu je to svečan in slavnosten dogodek, kjer se zbere skupnost in počasti novorojeno mamo. Kot nekakšna poroka, slavje, kjer ji je javno priznan naziv mama in družini nova družina.
Mamina samozavest zraste, ko je zanjo poskrbljeno
Raziskave kažejo, da ko je ženska povabljena v počasen proces in podprt prostor bivanja, rojevanja v mamo po porodu, kjer je zanjo poskrbljeno, kjer nekdo materini njo, kjer je slišana, kjer bližnji predvidevajo njene potrebe in jih zadovoljujejo, kjer jo negujejo na ljubeč način – mama pridobi na samozavesti. Žal to dandanes vidimo kot luksuz, kot nekaj nenujnega. Tu se kot družba motimo in mame so vseprepogosto preplavljene, izčrpane, zaskrbljene in osamljene. Občutek imajo, da jim ne gre in dvomijo v to, da so dobre mame.
Moraš vse sama? Ni bilo tako mišljeno
Največja past za ženske 21. stoletja je, da menimo, da lahko vse same, da moramo vse same. Ni bilo tako mišljeno. Načrtujte, kdo bo ob vas v tem neizmerno pomembnem obdobju – koga od svojih bližnjih želite ob sebi, da vam pomagajo in kakšne druge ljudi in ukrepe še želite, da bodo prvi tedni po porodu za vas krasni, medeni čas, ko boste v svojem kokonu, s svojim dojenčkom v miru in ljubezni počasi postajale mame. To je poseben uvod v novo poglavje. Nikoli več ne boste gosenica. Ko je ženska enkrat mama, ne bo nikoli več ne-mama.
To je vendar nadgradnja
V trenutnem duhu časa nam je nepovratnost procesa adolescence popolnoma jasna. Povratnost matrescence pa vendar nekako pričakujemo. Čakamo, kdaj bo ženska znova šla »nazaj« v prejšnje življenje – v telesno formo, socialno življenje, druženja, v stare kavbojke, na delo, v spolno življenje, partnerstvo … To pričakovanje je lahko težko breme in je v svojem bistvu precej nerazumno in krivično.
Postati mama, imeti nove možganske receptorje, vrednotni sistem, drugačno motivacijo, drugačne spretnosti – to je vendar nadgradnja, ki jo potrebujete sedaj, ko skrbite in vzgajate otroke! Ne rabite razmišljati o vrnitvi nazaj. Raje razmislite o poti naprej.
Seveda ne boste za vedno tako intenzivno materinili in skrbeli za dojenčka kot v prvih tednih in mesecih, čisto normalno je, če boste potem želeli drugačne stvari zase, za svoje otroke, za družino in za svet. Tudi prehod iz mame, ki ima enega otroka, v mamo z dvema ali več je menjava identitete (sicer običajno manj burna). Obstaja pa tudi proces rojevanja očeta (biološko, psihično in socialno) – patrescenca, ki je še manj raziskan, je pa vsekakor vreden priznanja in omembe.
Pripravite se in uživajte v svoji matrescenci
Rojstvo mame, matrescenca, je poseben proces, ki si zasluži, da ga poimenujemo, poznamo in priznamo. Rojstvo mame je lahko intenzivneje kot rojstvo dojenčka. Na ta poseben čas se je smiselno pripraviti enako dobro kot na porod in tako skrbno, kot matere negujejo novorojenčka v prvih tednih njihovega življenja, tako skrbno si dovolite biti negovane v svojem kokonu v prvih tednih, ko postajate mame. To je najboljša odskočna deska za vas, za vašega dojenčka in za vso družino in skupnost.
Najpomembnejšega dogodka vajinega življenja
nikar ne prepuščajta naključju!
Prijavita se v najboljšo šolo za starše:
Darilni kuponi za predavanja Veva so odlično darilo za vse, ki potrebujejo nova znanja in informacije o nosečnosti, porodu, dojenju, prehrani, vzgoji in medsebojnih odnosih.
Vsaka brazgotina skriva v sebi svojo zgodbo