Izkušnje mam, ki so po porodu dale placenti novo možnost, da je pokazala vse svoje moči. Placenta je po porodu še vedno “energetska bomba” vitaminov, beljakovin, hormonov, … Če se jo zavrže, njen izkoristek ni 100%.

Dajte ji možnost.

Marina Popović Frangež

Isabelina izkušnja (Isabel Zoe Gauvin)

Med pripravami na porod sem raziskovala tudi zdravilne učinke uživanja placente. Razmišljala sem med enkapsulacijo placente, izdelavo homeopatije in zaužitjem placente. Od prijateljice sem slišala, kako je njej pomagala placenta v smutiju takoj po porodu, zato sem se odločila, da poskusim. Za vsak slučaj sem en košček placente poslala še za predelavo v homeopatijo. Po porodu mi je babica pripravila placento (razrezala jo je na primerno velike koščke), iz katere mi je mož dnevno delal smuti.

Da je zamaskiral barvo, vonj in okus je primešal še eno banano, riževo mleko in borovnice. Tako pravzaprav nisi ‘vedel’ kaj piješ, hkrati pa si dobil vse koristi placente. Izkušnja mi je bila neprecenljiva, saj sem se po smutiju počutila bolj umirjeno in spočito, imela sem ogromno energije in se uspešno izognila tudi hormonskemu nihanju, ki je po porodu velikokrat prisotno. Edina ‘slaba stran’ celotne izkušnje je ta, da 14 dni, za katere imaš koščke, mine nepopisljivo hitro. Vsaki mamici lahko placenta smuti res le toplo priporočam!

Urškina izkušnja (Urška Repnik

V nosečnosti sem gledala film Rojstvo: Vse ali nič (Childbirth: All or Nothing, 2015), kjer je ena mama po porodu doma spila smuti iz posteljice. Takrat se mi je zdelo – ja, pa saj v bistvu je res logično. Živali tudi to naredijo. Pripravila sem si banjico od sladoleda, jo prebarvala na rdeče, z zlato barvo narisala drevo življenja in čakala na porod. Majhen del posteljice (del pri popkovnici) sem pustila v zmrzovalniku, ker bomo s tem pognojili drevo, ki bo nekoč raslo ob naši hiši. Približno ¾ posteljice sem predala Tadeji Korenč, ki mi je pripravila kapsule, četrt pa sem je pojedla. To je bila najboljša odločitev, ki sem jo lahko sprejela! Koščki so majhni, brez vonja in pretiranega okusa. Mešala sem jih z riževim napitkom, dodala sem banano za sladek okus in jagodičevje, da je prekrilo barvo 😉 Občutek pa… Neopisljiv! Popolno zen stanje, mirnost, spokoj, občutek, kot da lebdim nad tlemi. Oksitocin me je preplavljal po celem telesu, vse skupaj bi lahko opisala kot reko ljubezni, ki je stekla skozi mene. (in ja, če to izjavi nekdo tako racionalen, kot sem jaz, potem verjetno je nekaj na tem ;)). Sploh prva dva dni je bilo neverjetno, ker je bila placenta sveža, potem sem miksala zamrznjene koščke. Kapsule imam še vedno v zmrzovalniku, mogoče mi pridejo še kdaj prav. Če bom še kdaj rodila, bom zagotovo pojedla celo, majhen košček bo šel pa v homeopatijo.

Renatina izkušnja (Renata Kocbek Mikložič)

Že pred porodom sem se povezala s homeopatinjo Špelo Peternel, ki mi je dala navodila, kako ravnati s posteljico, ko se porodi. Iz placente sem želela homeopatske granule. Babica, ki me je spremljala pri porodu doma, je tako odvzela košček čisto sveže posteljice moje hčerke in ga v alkoholu odnesla k homeopatinji. V kratkem sem dobila granule v štirih različnih potencah in matično tinkturo, iz katere se lahko kadarkoli v prihodnosti pripravijo nove granule.

Pomirja me, da jih imam vedno pri roki in da s svojimi informacijami in energijami pomagajo, kadar začutim, da je potrebno. Do sedaj so pomagale ob bolečinah in slabem počutju, ko so izraščali zobki, prehladi z njimi so blažji in krajši. Moje skrbi pa so veliko manjše, kadar jim zaupam, da pomagajo tudi meni. Hči jih je rada popila, raztopljene v vodi, zdaj jih že z veseljem poliže. Pomirja in osrečuje me dejstvo, da imava na ta način še eno posebno vez, ki je popolnoma edinstvena.

Tanja Erjavšek Simonič

Sinka smo pospremili na ta svet v idilični vasici v Avstriji. V hiški, obdani z naravo in čarobnimi ljudmi. Pred porodom sem premišljevala, kako se bom odzvala na posteljico. Ja, malo me je skrbelo, ker sem vedela, kako pomembna je. Meso se mi namreč gabi in veliko mam mi je povedalo, da je kot kakšen zrezek. Vendar pa…. ko sem jo zagledala in prijela v roke, sta me objeli takšna hvaležnost in ljubezen, da so mi pritekle solze. Hvaležnost, da je skrbela za moje dete in da je bila tako velika, zdrava. Tako veličastna in pomembna se mi je zdela. Nikakor je ne bi mogla zavreči. Najprej smo na list papirja naredili odtis. Potem smo odrezali opnico in iz nje napravili bobenček. Dobil ga bo za 18 rojstni dan. Mogoče pa že za sedmega. Kakor bom začutila. Delček popkovine in posteljice smo posušili v pečiči.

Popokovina je močan amulet, ki je skrbno pospravljen pod posteljico našega malega možeka. Posušena posteljica pa je zame. Če je stiska, si jo naribam v smuti. Mali košček pa jo še vedno hranim v alkoholu in čaka na enkapsulacijo. In ja, seveda. Delček sveže sem kmalu po porodu popila v smutiju. To je moja velika skrivnost. Ki jo sedaj, pa skoraj štirih letih vedno večkrat izdam na plano. Res čutim, da bi morala vsaka mama zaužiti vsaj delček posteljice. Na travniku ob porodni hišici smo našli primeren prostor. Moj dragi je odšel v mesto in kupil češnjo. V jamo smo položili posteljico, jo odišavili z dišečimi paličicami. Lastnica je zapela pesem. Nisem razumela besedila, a sem jo čutila. Polna hvaležnosti, slavja in veličastnosti je bila. Zahvalila sem se ji še zadnjič. In potem smo nanjo posadili češnjo. Vsako leto, za sinov rojstni dan, jo obiščemo. In vsako leto na njene korenine iztisnem nekaj kapljic mojega mleka. Jo objamemo in ji kaj lepega povemo.

Si želita lepega poroda, pa ne vesta,

kako se pripraviti v teh časih?

Imamo rešitev: pripravita se v udobju svojega doma!