Vse premalo znana kraniosakralna terapija je zelo nežna oblika manualne terapije, ki se je razvila iz osteopatije. Zaradi svoje neinvazivnosti je zelo uporabna v nosečnosti, med porodom in po porodu tako za mamico kot dojenčka.

Med terapijo vplivamo na kraniosakralni sistem. To so kosti lobanje (kranium), križnica (sacrum), možganska ovojnica in hrbtenjača, kamor je vpet centralni živčni sistem. Kranium in sacrum povezuje čvrsta zunanja membrana, ki vsebuje tekočino kraniosakralnega sistema. Terapevt jo zaznava kot počasen, nežen ritem, ki valovi skozi celo telo. Njena glavna naloga je ohranjanje vitalnega živčnega sistema. Moten ali spremenjen ritem v telesu posameznika vpliva na njegov živčni sistem, kar pomeni, da v resnici na vse ostale funkcije v telesu. Z »manipulacijo« kraniosakralnega ritma in sproščanjem napetosti v kraniosakralnem predelu tako vplivamo na centralni živčni sistem, da ponovno deluje bolj harmonično. S tem pa celemu telesu pomagamo, da se v njem prične proces samozdravljenja.

Zanositev in nosečnost

Ženske, ki ne morejo zanositi, v veliki meri nimajo fizičnih preprek. Pogosteje gre za porušeno ravnovesje znotraj telesa, kar vpliva na spremenjeno hormonsko sliko, delovanje živčnega sistema, limfnega sistema itd. Maternica posledično ne more delovati optimalno, da bi se v njej lahko razvijalo novo življenje. To je naravna, obrambna funkcija telesa. Če telo trenutno ni sposobno delovati še dodatno za razvoj otroka, do tega ne pride. Organizem, ki že samostojno ne deluje optimalno, bo pod dodatnimi obremenitvami deloval še slabše ali pa se bo popolnoma sesul. Zato je na nezmožnost zanositve potrebno pogledati bolj holistično in telo ustrezno pripraviti na zahteve nosečnosti.  Kraniosakralna terapija v telesu sprošča napetosti in uravnoveša živčni sistem, s tem pa vpliva na vse ostale telesne funkcije, zato ima ženska po nekaj terapijah več možnosti, da naravno zanosi.

Nosečnost je čas velikih telesnih, čustvenih in duhovnih sprememb. Telo ženske kar naenkrat dela za dva, spremenijo se hormoni, pridružijo se nosečniške težave (slabost, bolečine v hrbtu, povišan krvni tlak, gestacijski diabetes, išias, glavoboli, krčne žile, krči v nogah, hemeroidi …). Ženska se v svoji glavi intenzivno pripravlja na drugačno življenje, zato se lahko sooča z do sedaj še nepoznanimi strahovi in občutki. V zadnjem trimesečju pa se pojavi še strah pred porodom in materinstvom. Kraniosakralna terapija sprošča tako fizične napetosti, ki se pojavljajo tokom nosečnosti zaradi dodatne obremenitve ploda, kot tudi čustvene napetosti in strahove. Ženski omogoča, da se v nosečnosti v svojem telesu in umu počuti bolj udobno, hkrati pa jo pripravi na zahteve poroda. Njeno telo je po prejemu terapije bolj sproščeno, zato bolje delujejo žleze, ki izločajo potrebne hormone, krepi se imunski sistem, mišice niso prekomerno napete in manj je prisotnih nepotrebnih strahov.

Porod

Pri porodu je ključno, da so žensko telo, čustva in um sproščeni. Kraniosakralna terapija jo sprosti, pomiri njen živčni sistem, kar vpliva tudi na izločanje potrebnih hormonov za dober napredek poroda in manjšo bolečino. Lahko nadomesti uporabo pitocina (umetnih popadkov) za sprožanje ali pospeševanje poroda, prva doba poroda poteka brez zapletov in je krajša. Terapija sprošča telesne napetosti in strahove, zato pripomore k boljšemu delovanju telesa, hkrati pa vpliva na njen emotivni del, kar krepi njeno samozaupanje in voljo, da bo zmogla. Ko terapevt polaga svoje roke na različne dele telesa, že sam subtilen dotik daje ženski zelo sproščujoč in prijeten občutek. Vpliva pa tudi na boljše počutje otroka, rojenega mami, ki je med porodom prejemala kraniosakralno terapijo.

Dojenček in mama po porodu

Dojenčkova glava je še mehka in gibljiva, med porodom večinoma potuje skozi porodni kanal kot vodilni del. Po težjih (vakuum, pritisk na fundus, umetni popadki, vlečenje glavice itd.) in daljših porodih, ko so sile na glavico večje, lahko lobanjske kosti postanejo popačene in sploščene ali pa pride do prekomernega pritiska na zatilni del (kar vpliva na zategnjene vratne živce). V malem telesu se tako hitro lahko ustvari preveč napetosti in moteno delovanje centralno-živčnega sistema. Pri otroku se to kaže skozi povečano razdražljivost, jokavost, slabše pristavljanje in sesanje, nižje napredovanje s težo, moteno spanje, težave s prebavili, povečano ali zmanjšano mišično napetostjo.  Ko terapevt sprošča napetosti v kraniosakralnem sistemu, vpliva na centralni žični sistem in vse ostale organe v telesu. Kraniosakralna terapija je idealna tudi za zdravljenje porodne travme in ponovno vzpostavljanje zamujenega povezovanja takoj po porodu. Najbolj idealno bi bilo, da bi kraniosakralno terapijo prejel vsak novorojenček v prvih dneh po rojstvu, tako bi se izognili marsikateri težavi v prihodnje (v Švici je to del zdravstvenega sistema). Gre za zdravje otrok.

Za mamo po porodu pa kraniosakralna terapija deluje blažilno pri utrujenosti, pomaga telesu pri okrevanju po porodu, poveča zmožnost dojenja, zmanjšuje stres, zmanjšuje bolečino in vnetja, povečuje samozaupanje, zmanjšuje poporodno depresijo, krepi imunski sistem in uravnoveša hormone. Torej vpliva na zdravje.