Biti skupaj – pozabljena vrednota sodobnega časa

Popolna posteljnina, ekološka posteljica in sodobna elektronska varuška z monitorjem. Električni gugalnik, ki meri utripe in z zibanjem podaljšuje spanje. Popolna oblačila na popolnih fotografijah in popoldnevi zasedeni z aktivnostimi, ki gradijo otrokovo prihodnost. Je to res prihodnost, ki si jo želimo?

Avtor: Marina Popović Frangež

Danes je prevečkrat tako.

“Mamica, igraj se z menoj!”

“Takoj pridem, samo zaključim telefonski pogovor.”

“Mami, pridiiiiii.”

“Seveda, samo še ta mail končam.”

“Mami, skril sem se, najdi me.”

“Pridem srček, samo še pospravim kuhinjo.”

“Mami?”

“Ja, evo me. O super, sem te našla. No, zdaj pa pojdiva spat. večer je že in čas je za spanje. Se bova jutri igrala.”

“Mami … jutri boš spet rekla … samo, da …”

Kot družba pogosto dajemo prednost napačnim stvarem: neodvisnosti, ločenosti, »dobremu vedenju« in produktivnosti.

Kaj se nam je zgodilo, da smo pozabili na preprostost in samo biti skupaj? Zdi se, da ljudje pogosto cenimo “narediti”, ne pa “biti”. Cenimo kar je vidno očem: narejeno, dosežki, pospravljeno, urejeno, zmaga, pokal, dobre ocene, dosežen cilj, uresničena pričakovanja. Vzgajani smo bili v duhu iskanja zunanje potrditve – ocen, kariernih uspehov, popolnih partnerjev in idealnega življenja, ki ga lahko pokažemo navzven.

In potem pride trenutek, ko v naše življenje stopi majhno bitje – naš dojenček. In ta dojenček, ne potrebuje ničesar drugega kot nas. Še natančneje, najprej potrebuje svojo mamo. Samo njo. In največ kar lahko oče v prvih tednih stori je to, da poskrbi za žensko, mamo svojega otroka.

Naši dojenčki so rojeni z globoko potrebo po bližini. V naši DNK “je zapisano”, da nas naši otroci potrebujejo, da jih nosimo, objemamo, vonjamo, poslušamo in gledamo. Da smo ves čas v stiku z njimi. Drugače ne bi preživeli. Potrebujejo, da smo ob njih podnevi in ponoči. In s tem jih absolutno ne razvajamo.

Ampak: a so starši na to pripravljeni?

Najpogosteje ne. Navajeni smo na hiter ritem življenja. Na užitke. Na hitro doseganje ciljev. Navajeni smo »delovati«, ne »biti«. Ob rojstvu otroka se znajdemo razpeti med lastnimi potrebami in pričakovanji družbe. Med utrujenostjo, med neznanjem in velikokrat smo brez prave podpore.

Pripravljali smo se na iskanje primernega vozička, da bo zadostil našim potrebam po makedamskih poteh, mestnih cestah … pripravljali smo se na ujemajoče se oblekice, na lepe fotografije, na srečne trenutke. Kupovali smo male posteljice in prebirali priročnike, ki so nam obljubljali nadzor. Iskali smo čudovite posteljnine in najbolj srčkane pižamice.

Naši dojenčki in otroci nam sporočajo: to je iluzija.

Dojenčki potrebujejo nas – ne potrebujejo naprav, generičnih, vsesplošnih urnikov ali učnih metod za spanje. Dojenčka ne bomo “naučili” spanja. Ne potrebujejo zgodnje neodvisnosti. In dojenček nam vsega tega ne zna sporočiti drugače kot z jokom. Idealne fotografije na socialnih omrežjih so resnične, a so zgolj in le trenutku tistega dne. Imeti otroka pomeni poslušati jok, biti neprespan, biti utrujen in izčrpan. Seveda pomeni tudi veliko smeha, veselja in zadovoljstva. Otroci ne potrebujejo poln urnik aktivnosti, igralnih in učnih uric klavirja, nogometa, tujega jezika, zgodnje matematike. Ničesar ne bodo zamudili. Bomo pa zamudili mi starši. Priložnost videti njihovo otroštvo in priložnost povezati se z njimi.

Dojenčki in otroci potrebujejo povezavo. Povezanost. Ljubezen.

Zato nosimo svoje otroke. Zato z njimi spimo v skupnih posteljah. Zato poslušamo svoj notranji občutek, ko nas k njim vleče tudi takrat, ko zaspijo. Zato jih opazujemo kako dihajo. Zato jih vonjamo. Cartamo. Objemamo. Poslušamo kako čebljajo. Zato jih med dojenjem gledamo. Ker čutijo naše gibe in berejo naše misli. Zato smo z njimi tudi takrat, ko zvečer dolgo ne morejo zaspati, čeprav smo me že zelo utrujene. Jih opazujem, ko skačejo po lužah in blatu. Poslušamo in ne obsojamo njihovih občutkov. Včasih je dovolj samo to, da si delimo enak prostor brez telefonov, brez televizije. Dovolj je, da uživamo v družbi drug drugega.

Ker v resnici tudi mi potrebujemo povezanost – samo pozabili smo na to.

Biti skupaj ni šibkost in otrokom ne krade prihodnosti. Je najmočnejša stvar, ki jo lahko damo svojim otrokom. To so korenine njihove varnosti, to je temelj njihove samostojnosti in seme njihove sreče. To je njihova dediščina. Kar v dojenčka seješ postaja njegov implicitni spomin. Biti skupaj je darilo otrokom in staršem.

Hvala ti, da z znanjem spreminjaš svet naših otrok.
Za več strokovnih vsebin pobrskaj med našimi predavanji.

Razumevanje čustev in postavljanje mej

Nauči se najprej razumeti in nato regulirati otrokova čustva. V prvem delu predavanja boš spoznala kako delujejo otroški možgani, zato da boš razumela, kaj se med čustvenim izbruhom v otroku dogaja in kaj takrat potrebuje.

PRIJAVA NA PREDAVANJE

PRIPRAVA NA POROD

Si nosečka in se želiš pripraviti na porod? Iskrene čestitke! Priprava na porod je lahko izjemnega pomena, tako za otrokovo rojstvo kot za tvoje telo. Spomni pa se tudi na pripravo na dojenje, otrokov razvoj, babyhandling in spanje dojenčka. Več kot imaš znanja, lažje bo poporodno obdobje,

VEVA AKADEMIJA