Zakaj otrok nikoli ne silimo v vodo
Poletje je čas sonca, morja in nepozabnih dopustov. Medtem ko se večina otrok radostno prepušča valovom, pljuskanju in čofotanju, se drugi morja bojijo in nimajo nobene želje, da bi se v njem namakali ali plavali. In to je povsem v redu!
Avtor: Uredništvo Veva, spletna šola za starše
V vodo za vsako ceno?
Otroci imajo različen odnos do vode. Pri nekaterih se zdi, da jim je ljubezen do morja prirojena, medtem ko drugi potrebujejo čas, da se z morjem postopoma spoznajo. Dajmo jim ta čas in sprejmimo, da bodo splavali v svojem ritmu in ne takrat, kot si mi (zanje) želimo. Nikakor jih ne silimo v vodo, ko je očitno, da se je bojijo ali v njej ne uživajo. Prisila lahko otroku pusti trajne posledice.
Spoštujmo njihove občutke ter strahove in bodimo potrpežljivi. Namesto siljenja v vodo je bolje, da se ob njej skupaj z njimi igramo: nabiramo školjke, v morje mečemo kamenčke, zidamo peščene gradove… Tako ustvarjamo lepe (implicitne) spomine, ki otrokom ne bodo povzročali stresa ali strahu.
Kaj je implicitni spomin?
Implicitni spomin je vrsta spomina, ki vpliva na naša dejanja in vedenje, ne da bi se tega zavedali. V nasprotju z eksplicitnim spominom, ki vključuje zavestno priklicovanje informacij, je implicitni spomin povezan z avtomatičnimi procesi, kot so veščine, navade in čustveni odzivi. Na primer, ko se naučimo voziti kolo, se tega naučimo skozi implicitni spomin.
Implicitni spomin je osnova, na kateri otrok gradi svojo nadaljnjo življenjsko pot. Največ čustvenih zapisov v svoj implicitni spomin otrok pridobi v prvih letih svojega življenja. Ti zapisi nato predstavljajo njegov čustven odziv na okolico, dogodke in situacije, ki jih doživi – bodisi prijetne bodisi neprijetne. Zato so naše reakcije na otrokova dejanja, na njegovo vedenje in naša vzgoja v prvih letih otrokovega življenja tako zelo pomembni.
Kakšno povezavo ima implicitni spomin z morjem in siljenjem v vodo?
Veliko. Če otroka silimo, da plava ali se kopa v morju, čeprav joče in si tega ne želi, (si pa to želi starš) lahko negativen čustven zapis v implicitni spomin povzroči dolgotrajne posledice, kot na primer:
- Razvoj strahu in anksioznosti: Otrok lahko razvije trajen strah pred vodo ali plavanjem, ki se ga morda ne bo zavedal, a bo vplival na njegovo vedenje. Ta strah se lahko prenese v odraslost in vpliva na sposobnost uživanja v dejavnostih, povezanih z vodo.
- Negativen odnos do avtoritet: Če se otrok počuti prisiljenega v dejanja in njegove želje niso spoštovane, lahko razvije odpor ali nezaupanje do avtoritet, kar lahko vpliva na odnos s starši in kasneje tudi z učitelji ter drugimi odraslimi, ki bi mu bili nadrejeni.
- Čustvene težave: Prisila v dejavnosti, ki jih otrok ne želi, lahko povzroči občutek nemoči, nesprejetosti ali celo travme. Te izkušnje lahko vplivajo na otrokovo samopodobo in čustveno regulacijo.
- Odpor do učenja novih veščin: Če otrok doživi negativne izkušnje med učenjem plavanja, lahko razvije odpor za učenje novih veščin ali dejavnosti, zaradi strahu pred neuspehom ali ponovitvijo neprijetnih čustev.
Starši, ustvarjajmo varno okolje, kjer spoštujemo otrokove meje. Sočutno jih spodbujajmo k raziskovanju vode in jim nudimo podporo pri razvoju pozitivnih izkušenj z njo. To bo otrokom pomagalo zgraditi zdrave in pozitivne spomine na morje za celo življenje.
In še opomnik. Počitnice ne bodo izgubljene, če se vaš otrok do zadnjega dne ne želi kopati v morju. Ideja počitnic je, da preživljate čas skupaj. Dovolite otroku, da večji del aktivnosti tega časa vodi njegova radovedna narava.
Vsebine za vaju pripravlja strokovna ekipa VEVA.
Da bosta lahko rekla:
PRIJAVI SE
na naše novičke:
Preberi še:
Zakaj vodenje za roke, pri učenju hoje, ni dobro za otroka!
Mnogi starši si želijo pomagati otrokom pri prvih korakih, pogosto s tem, da jih držijo za roke in jih “vodijo” pri hoji. Pa je to
